Človek si je omislil praznike, da se lahko vsak mesec česa veseli… decembra imamo razne dobre fante, ki nosijo darila in Božič (ki je sam po sebi tako čudovit, da bi ga najraje celo leto samo pričakovala, pa da se ne bi tako hitro zgodil) in tako čakamo vse te dni z metulji v trebuhu. Da bomo kaj dobili v dar ali pa da nam vsaj ne bo treba v službo in bomo lahko malo dlje spali (razen seveda, če imate majhne otoke, potem pozabite na spanje). Februarja imamo zimske počitnice in poleti imamo poletne in aprila Veliko Noč in vmes imamo še vsak svoj rojstni dan in obletnice poroke in rojstne dni svojih otrok in staršev in državne praznike in verske praznike in tako dalje.
Imamo pa tudi razprodaje… Zato imamo radi januar in konec junija. Tako se lahko po intenzivnem decembru spet nečesa veselimo in ob koncu šolskega leta se lahko tudi nagradimo z malo cenejšim kosom garderobe. OBOŽUJEM razprodaje…
Odkar sem mamica sicer malo manj, ker nimam toliko časa skakati po trgovinah kot takrat, ko sva bila z možem še sama. Takrat je včasih šel tudi on, ampak kaj ko ima zdaj novo modno zapoved, pravzaprav novoletno zaobljubo izpred enega leta… “staro je modno in ne staromodno” ali v prevodu – ne kupujem nič novega, ker je vse kar imam zares dobro in uporabno… še vedno. Še dobro, da jaz z njegovo kartico v svojem imenu kdaj prelomim njegovo zaobljubo. Upam samo, da mi je zaradi gospodarske krize ne bo ukinil. Ker potem bo res kriza…
Razprodaje so zakon. Baje je nek pametnjakovič na Bloombergu zapisal, da smo ljudje postali že pravi “Pavlovi psi” kar se tiče šopinga. Saj veste to je bil tisti nesrečni cucek, ki mu je tale Pavlov vedno zvonil zraven ko mu je dajal jesti in potem je vsakokrat ko je zaslišal zvonec začel cediti sline… Jaz sem imela tudi tak odnos z omaro v kuhinji mojih staršev, kjer je moja mama skrivala čokolado. Odpirala se je na en tak “klik” in če je kdo odprl omaro, sem že videla Milko v lila oblekici… Vidim, da imata zdaj isti odnos do te iste omare moj sin in nečak.
Vendar je tale stric, ki je tole zapisal na Bloombergu imel prav. Popusti so postali naš zvonček, oziroma naš klik omare s čokolado. Brez nekega popusta sploh več ničesar ne kupimo. Vsaj ne dražjih kosov in tistih, ki jih res nujno ne rabimo. Raje malo “hazardiramo” (joj kot bi vlagali v delnice… a ni to dobro?) in tvegamo, da bodo obleka ali čevlji prodani, kot da bi zanje plačali polno ceno. Ker sedaj smo pa že vsi toliko osvojili “šoping matematiko”, da vemo, da ob polni ceni prodajalec pobere čisto preveč marže za naš okus. In zakaj bi jo, če se ji lahko odpove vsaj malo in nam s tem polepša dan?
Tako imamo kartice s popusti, ki veljajo za dobre kupce vse leto, pa seveda še razprodaje… In jaz, ki sem osvojila internetni šoping, brez popusta ali vsaj “free delivery this week only” sploh ne kupim več. Svoje sanjske kose čevljev, torbic in oblačil si namečem v sanjsko košar’co in potem vsak dan čekiram, če bo kakšen popust, ki velja samo 24h in že ogrevam kartico. Seveda tudi špekuliram v dnevih… kdaj bo prišla kartica v plačilo.
Ker sem pametna punca imam eno kartico, ki pobira vse nakupe od 10. do 10. v mesecu in drugo, ki je od 20. do 20. v mesecu… in potem žongliram z njima. Sicer na koncu itak človek vse plača, ampak hej, imaš vsaj malo boljši občutek.
Razprodaje so balzam za dušo. Držati se je treba samo dobrega starega pravila, da se na njih nikoli ne kupuje oblek, ki so modni hit za eno leto. Kakšne nore barve in nore kroje, ki dobro stojijo samo na Kate Moss in drugih suhljatih obešalnikih kot sta sestri Olsen. Ostanimo pri dobri stari klasiki; volnene črne hlače, svilena bluza umirjenih barv, črna oblekica, pulover iz kašmirja in klasični modeli čevljev in tobic. Potem nam ne more biti žal. Klasika je vedno v modi. Isto velja za dobre materiale.
Trenutno imam “v paci” malo črno oblekico od Givenchyja, pa črne hlače od Miu Miu in Celine pulover iz kašmirja kremne barve… samo čakam še, da mi pošljejo kakšno kodo z dodatnim popustom.
Špekuliramo pa lahko tudi z valutami. Pomladi se je izplačal šoping v jazzy New Yorku, danes je aktualen swinging London (kar je super kul, ker so avionske karte do Londona še vedno veliko cenejše od tistih do New Yorka, čeprav je cena vsem noro padla). Problem je samo v tem, da oba ta hip lahko samo sanjam, saj zaradi moje male dive ne morem tudi po pošto v nabiralnik, niti na Miklošičevo do Max Mare kaj šele z avionom okoli sveta.
Oznake: kartice, moda, New York, razprodaje