Izpovedi Zapravljivke

Doletelo me je nekaj kar nikoli nisem pričakovala. Temu bi morda lahko rekla, da se ljudje bojijo staranja. Naj razložim. Moj oče je en fejst gospod, ampak je že od nekdaj pravi hipohonder. Pri celi zadevi ga podpihuje moja samska teta, njegova sestra, ki se z nečem pač more ukvarjati. Sicer pa je tudi sama alergična na vse živo in mrtvo okoli nje. No tudi ona je res ena fejst gospa. No offense!

Moja mama je bila vedno precej cinična do tega hipohonderstva, ki je v polni meri zajadralo v njeno življenje skupaj s poroko. Moja mama je namreč cinični racio par excellence. Praktik fantastikus. Preklinjajoči živec kadar vozi avto. Sicer mala žigica, fejst gospa. No offense!

Vedno se je smejala informirani vodi in kozarcem in zagotovo bi našla še kaj, ampak mi je že vse skupaj malo ušlo iz spomina.

Zdaj pa nas je napadla TA gripa. Nova, pandemska, skratka, moja mama vam bo rekla SVINJSKA! In to s takim povdarkom na SSSSSSS, da boste še vsaj tri dni verjeli, da vsak, ki jo dobi res postane svinja (no, saj nekateri so to že brez gripe – no offense!). Ali pa da vam bodo začele smrdeti pomije in zrasel svinjski repek, kot bi rekel moj mož.

Moja mama se je bolestno začela bati gripe. Planirala je pobeg na vikend. Z vnuki! Izdelala je že načrt do potankosti, kot kakšna Michelle v Allo Allo. Kot da so ji za petami sami Nemci. Ampak tam ni pralnega stroja. Tough luck!

Potem je začela mrzlično verjeti vsaki kozlariji, ki ji je priletela v njen mailbox. Moja mama ima namreč nekega sošolca iz gimnazije, ki bi mu policisti morali zapleniti računalnik in onemogočiti vse povezave do interneta, kjerkoli, kakorkoli! Tip ji pošilja vse kozlarije v stilu “danes bo Mars tako velik kot Luna” in ona seveda vsemu, ampak, my people, vsemu verjame, kot da ji je spregovoril sam Bog iz nebes. Tako se je navlekla verjeti, da nam ob pitju peroksida, o katerem jo je podučila knjiga One Minute Cure (“veš prebrala sem, da je o tej uspešnici izvedel cel svet v 30 minutah”… does it sounds familiar to you???), nekako v kri prehaja več kisika in smo tako zdravi, da nas gripa nikoli ne bo niti štapićem preko puta dirnula. Ni ji pomagalo, da je moj mož kemik, da sem se obesila še na prijateljico, ki je kemik, ona je verjela. Sveto. Potem pa jo je hvala Bogu k sebi spravila njena sestrična, ki je znan bio kemik. Ampak ne za dolgo.

Zdaj je po stanovanju nastavila čebulo, ker je baje antiseptik. Moj mož je že iskal česen in vampirje po skritih kotih hiše mojih staršev. Vmes seveda razkužuje vse. Otroci so najhujši nosilci virusov zato Lumpacij Vagabund in njegov bratranec prestajata mučilni tretma “deratizacije”ob prihodu iz vrtca/šole. Pranje rok, razkuževanje od nog do glave. Kot iz kakšnega futurističnega filma. Mislim, da je pobila že tudi vsa protitelesa teh dveh mulcev. Potem je rekla, da moramo ne vem kaj početi z glino. Zdaj nama je priporočila pitje pušpana (kot baje v prvi svetovni vojni!). Ob čemer je moževi mami kar okamenel obraz, ona je namreč biolog.

Moj mož se samo še jedva zadržuje, da ne nadene svojega WTF!!!! ksihta. Jaz pa se sprašujem, kje se bo to ustavilo.

Seveda me najbolj jezi dejstvo, da vsi tako bolestno govorijo o novi gripi, medtem, ko nam nihče objektivno ne pove (joj ja Matilda spet novinarji, ampak morda so res oni krivi za vse) koliko ljudi je že hospitalizirano zaradi sezonske gripe, morda je pa celo že kdo umrl, ampak kaj nas to briga, ne? Prav tako me spravlja ob pamet dejstvo, da je danes na svetu ne vem koliko ljudi, ki so okuženi z virusom HIV ampak to poslušamo že toliko desetletji, da ob tej novici samo še odpremo vrata na desnem ušesu in potem še vrata na levem in bye, bye informacija.

Najbolj od vsega pa me čisto egoistično skrbi, da se ne bom z leti tudi jaz spremenila v tako šamanko, ki bo preganjala bolezni tam, kjer tudi vsemogočna famacevtska industrija ne uspe najti čudeža. Ker resnično verjamem, da je vse skupaj kar se dogaja moji mami le velik strah pred staranjem, pred tem, da nas v starosti lahko vse zvije in tudi včasih dokončno. Torej strah pred smrtjo. Morda pa bom imela to srečo in odšla v velikem slogu moje babice, mamine mame, ki je z leti postala tako sklerozna, da je verjela, da ima 35 let, da je dom ostarelih njena služba in da je moja mama njena sestrična. Odšla je, brez najmanjše skrbi. svoje smrti se najverjetneje sploh ni zavedala. Kako lepo. Za njo.

Čas je, da grem malo razkužit moj želodec s pomočjo antiseptičega konjaka… OMG, sem že šamanka?

p.s. Naj vas ne zavede zgornji zapis, moja mama je carica and I love so much.