Res je, Marie Claire obožujem. Če vprašate mene je ravno pravšnja zmes mode, kozmetike, aktualnih (perečih) tem, kulture in lifestyle-a. Medtem ko je Vogue “all about style and fashion”, Elle “same thing more or less”, je Marie Claire res prava ženska. “Down to Earth” s kapljico eteričnih sanjarjen. Vse skupaj seveda odstopa v levo ali v desno od izdaje do izdaje. Kakorkoli že, I love, I love, I love. Edino kar me “moti” je dejstvo, da enostavno ne najdem časa, da bi vse te Marie Claire res tudi do obisti prebrala, preštudirala od spredaj do konca in od zadaj do začetka, obrnila na glavo, iztrgala najljubše fotke in si jih nalepila na pluto v svoji pisarni (sicer bi pa ta najbrž potem kmalu postala premajhna).
Tokrat sem imela v “paci” februarski številki Marie Claire. Francosko in ameriško. V francoski me je popolnoma šokirala tema o reformi zdravstvenega sistema v ZDA (MC France feb 2010, stran 107). Od pričevanj everyday people (like you and me) me je po telesu oblivala kurja polt. Ko dojameš, da je tudi za čisto običajnega človeka, s solidno službo v ZDA zdravstveni sistem tako krut, ti zares padejo še zadnji upi na American dream in se najbrž nadaljnih 15 let nikoli več ne pritožiš čez prispevke, ki jih vsak mesec plačuješ za zdravstvo od svoje plače. V Ameriko je bolje oditi zdrav, mlad in lep in verjeti, da nikoli ne boš “zbolel”. Dovolj je namreč že povišan krvni pritisk in hopla nihče vas noče zavarovati.
Ameriška Marie Claire je seveda manj evropska, ampak vseeno. Všeč mi je bil članek o 5 “everyday women” around the world… kako živijo, za kaj trošijo svoje šolde itd. What it costs to be me? (MC USA feb 2010, stran 90-93). Med njimi je tudi Američanka, ki za čuda ne omenja, da bi plačevala kaj za zdravstveno zavarovanje. Razlaga pa, kako bo naslednjih 30 let plačevala 130$ na mesec, da bo lahko odplačala kredit za svoj študij. Sicer res da zapravi 400$ mesečno za telefon, tako da jih teh 130$ kredita najbrž ni kakšno hudo breme, ampak če samo pomislim kako lepo je nam z našim zastojn študijem (no, zdaj pa dajmo še peticije podpisovat, da bodo v gimnazijah lahko vsi zastojn malicali!), si seveda spet rečem – Slovenia must be Heaven on Earth (obsojen na propad s svojim socialnim čutom). Tudi “everyday woman” iz Gane je res “prava predstavnica” svojih sodržavljank. Letno zasluži 28.500$, medtem ko je povprečna LETNA plača v Gani bojda 1.133$. Skratka, ženska je Copywriter pri Publicisu in ker zjutraj pogosto zamuja v službo, na mesec potroši 200$ za taxi. Sicer pa, see for yourself, ker vas zna šokirati na kaj trošijo ljudje. “Oh ta recesija!”
Za bolj sanjske teme seveda poskrbi Modna urednica ameriške Marie Claire Nina Garcia. Nina, oh Nina… vedno se sprašujem, če je modna urednica Nina Van Horn v nanizanki Just Shoot Me narejena po njenem liku. Torej, kdo ne pozna Nine Garcia? Res niste spremljali Project Runway, kjer Heidi išče novega Marca Jacobsa in kjer Nina kot ena od “članov komisije” alias sodnica, s svojimi ubijalskimi komentarji v hipu spremeni sanje mladih nadobudnih wanna be kreatorjev v prah? Potem ste morda že prebrali The Little Black Book of Style (no, zdaj je izdala že knjigo The Style Strategy), kjer vam Nina razkriva vse skrivnosti o tem kako ste lahko ultimno stajliš. To be honest, knjigico sem samo držala v rokah nekaj minut, tako da me Nina še ni razsvetlila, si jo pa zagotovo enkrat omislim. Bolje kaj slišati dvakrat kot nikoli.
Nina me je razveselila z izjavo (stran 31), da je seveda treba imet sebe najprej rad, če hočeš imeti rad še koga dtugega, ampak v tistih dneh, ko se počutite malo manj “lovable” se je pa treba tudi razvajat (prevedeno prosto po Prešernu, seveda). In potem, flip, flip, flip, sem samo obračala strani in se “divila”… What is hot this month? Ho, ho… za začetek TIL in tale dva kosa sta prav seksi z enim samim problemom… peach, as much as I like it… is so not my colour.
Obleka je J. Mendel, Krilo pa D&G, na sebi torej ne vidim nobenega od dveh kosov (barva, cena, kroj), ampak v reviji izgledata prav lepo. Krilo seveda izgleda dobro le na osebah, ki nosijo konfencijo max številka 34. Torej na najstnicah… Ampak who cares.
Naslednja stran je slavospev PROSOJNIM tkaninam. Spet dva seksi kosa, ki najbrž izgledata bolje v reviji kot bi na meni. Krilo Creatures of the Wind in hlače Isabel Lu (najverjetneje se jih v Sloveniji nobena navadna smrtnica ne bi upala nositi… razen morda kot seksi pižamo).
Sledijo ROŽICE… če imate preveč denarja, si namreč lahko omislite tole Chanel torbico… vam pa vseeno svetujem, da si najprej omislite dobro staro klasiko v usnju in v črni barvi (khm, khm… za 2400 eurov).
Prav prijetno februarsko-norčavo-pustno je bilo gledati tudi stran 22, kjer predstavljajo “The Mood” meseca. Tokrat Alice in Wonderland, ob bok aktualnemu filmu seveda. Ne bi se branila teh treh kosov, če bi seveda živela v Čudežni deželi: Top Blugirl by Blumarine, clutch Love Moschino in seveda obvezna čajanka s pisanimi šalicami.
Sicer pa si lahko v tej številki preberete in si ogledate tudi članek o zmagovalki 6 sezone Project Runway Irini Shabayevi (v teku je že 7 sezona). You never know where you will hear about her next time…
Za konec pa še ena francoska poslastica… Modni editorial v črno-beli in barvni izvedbi na strani 178. Tokrat so ob bok modelu posavili tudi 8 letnega mulca Antoine-a, ki s svojo perjanico in kulskim otroškim stylingom prav popestri vse te hude blagovne znamke, ki se bohotijo na 24 straneh editoriala.
Skratka, Must Have modni kosi te sezone, kjer najdemo Givenchyjev črtast suknjič, Balmaina, Prado in mucke itd…
Ostaja nam samo še en neuresničeni Must Have. Kdaj bomo tudi v Sloveniji dobili svojo Marie Claire?
Začni tiskat blog
@ Pika iz tvojih ust v božja ušesa
To, da je Slovenija Heaven on Earth v primerjavi z Američani je še kako res. Vsakič, ko se pogovarjam s prijateljico, ki se je primožila v Ameriko in ki benti nad njihovo birokracijo, drobnim tiskom itd. in ki ne pozabi američanom povedati, da v sloveniji je pa tako in tako. In se vsi čudijo, a res
da ona mora zih živeti v neki pravljični državi 
:)
bajdvej, love tole moschino torbico – made for me
Ja res bi lahko imeli slovensko MC
french MC pa je bila (poleg Elle) eno leto moje priljubljeno čtivo, pri nas je pa pošastno draga (kot vse tuje revije). Tako da si jo privoščim le še na letališčiu – če v naglici seveda na zagrabim napačne MC
Aja .. oblekca J.Mendel … BOŽIČEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEK, če slučajno že spomladi kaj nosiš, zgleda fabulozno. Sploh NE moj stil ampak absolutely lovely!! Le kako bi je JEST v njej izgledala? Ko strašilo iz Oza?!
Dear .. be careful what you wish for, it might JUST COME TRUE! Če bo treba kako kulinarično, bo Tjaša THE choice, jaz bom pa nebuloze neznane mame tipkala za nek, kjer bo premalo za oglas pa preveliko za belo pustit!
MORAM dodat … sem si šla pogledat J.Mendelovo kolecijo na njegovo stran. Ne glede na to, kako zelo strašilno bi izgledala jaz v njegovi oblekci, izgledala BI DEFINITIVNO BOLJE od manekenke na njegovem pagu. Ella est HORIIBLE!
Meni je najljubša angleška MC, čeprav kupujem tudi ameriško, ker je cenejša. Slovenska verzija bi bila več kot dobrodošla, če ne bi bila tretjina revije prekopirana od njenih tujih predhodnic (članki, fotke..).
Zelo mi je smešna Chanel rožasta torbica; spominja me na babičin kavč ali pa na une prešite rožaste bunde, ki so se nosile pred dobrim desetletjem:-)
Til ja, marelična tudi zame ne. Marie Claire si tudi jaz privoščim le na letališču, pri nas pa za ta denar raje kakšno knjigo.
Saj pri nas je tudi bolje, če je človek zdrav, mlad in lep in verjame, da nikoli ne bo “zbolel”.
Že mogoče, da je v Ameriki vse odvisno od denarja, ampak… če imaš to srečo in se ti uspe prikljukati v njihov zdravstveni sistem (si na ta pravi štengi družbene lestvice, ali kaj? …verjetno…) te pač oskrbijo kot človeka, profesionalno.
Pri nas jih pa lahko podmazujemo na vse viže, je čisto vseeno. Ko nekdo resnično potrebuje zdravniško pomoč, vse odpove.
Najprej ljudje čakajo kot budale in ko pridejo na vrsto, imajo pet minut časa, da se pogovorijo z belim božanstvom. Diagnostika? Zdravljenje? Pha! Lepo vas prosim! (… Tu mate pilule, pridno jih žrite, se vidimo – seveda, če bo bog dal… Ajd , čao!)
Marie Claire?… po moje je pa očitno, da enostavno ne potrebujemo slovenske Marie Claire (kar je gotovo jasno tudi založnikom)… Saj se bere tuje izdaje, a ne (tistih par izvodov, kolikor se jih kupi)? Premajhen je tale naš trgec za takšne hece in že tako prenasičen z ženskimi revijami. Prepričana sem, da bi jo sicer že zdavnaj imeli…
Edina MC ki jo “porajtam” kot bi rekla moja “ljuba” svakinja je italijanska. Zelo daleč (po konvceptu in predvsem grafiki) od ostaloh sestric. Ameriška mi je neprebavljiva, angleška je pač angleška (precej treši), francoka je malce bolj “zavzeta” (beri: sociala, kultura, splošni problemi), kar je itak tipično za euro publikacije (in je pač prilagojeno našim potrebam), ampak italijanska je v mnogih segmentih napovednik za alter razstave, predstavlja zadnjo generacijo umetnikov vizeluelne komunikacije, plesa, glasbe, poezije….tudi njihovi modni editoriali so vedno malce čez (vsaj trudijo se). Skratka italijanska Elle je za tiste čisto bejba užitke (krasni kolaži, močne barve, všečne vsebine), medtem ko se MC trudi malce dlje. Recimo, da bi primerjala USA Vogue (IT ELLE) in IT Vogue (IR MC). Italijanski Vogue je itak revija, za jo imet za anale.
Tačrtasto majico bi pa imela. Na karo krilo in slamnate espadrilje z polno peto. Ohhh, skrajni čas je za kaj novega.
mela bi pikasto šalco, pa moschino torbico
naša tovaršica za francoščino pa je hvalila Elle kot dobro čtivo v kulturnem smislu… ker je bila tovaršica prava pariška dama v najlepših letih (recimo tam okoli 60+) in ji je bilo absoluto za verjet sem eno celo kupila, prebrala pa ne ravno temeljito – nisem tip za revije.
mogoče bi morala poskusit z MC? glede na to, da francoščina ob neuporabi kar vidno puhti iz glave, bi morala gledat na to kot na naložbo..
@ Pika… si si pa dala dela
tako da vse te revije v italijanščini so zame neuporabne. Čeprav sem jih imela v roki in glede na to, da nisem tako umetniško razpoložena kot ti, sem bila kar malo razočarana. Kakorkoli že, ob italijanskem Vogue, se vedno spomnim dveh odlomkov iz risanke/filma The Bee Movie, kjer glavnega čebelčka igra Seinfield. Kjer reče… “My cousin was killed by Italian Vogue” in kasneje, ko ga fant od glavne junakinje v stranišču hoče ubiti s tem istim Vogue-om mu reče “Mamma mia, it’s Italian Vogue, that’s a lot of pages” in mu tip odgovori “It’s a lot of ads”. Hja, saj vem, da sem patetična, ampak to risanko sem, zahvaljujoč Lumpaciju videla vsaj 500krat… brez heca.
@ Tina… jep, ampak very classy kavč od babice.
@ Nika, ja saj se čisto strinjam s tabo glede zdravstva ampak on the other hand je pa tako, da če je s tabo res kaj narobe, kot je bilo z mojim svakom ali s sestro, ju pa niso pustili pred vrati bolnice stat in hoteli pol mio eura v naprej od njiju (med drugim članek govori tudi o tem). Kar se pa tiče prenasičenosti našega trga z revijami – se tudi strinjam, ampak jaz bi pol obstoječega krepa ukinila in naredila raje nekaj kakovostnega. Ampak kot praviš očitno Slovenčki raje berejo kaj boj primitivnega v stilu Nove – bolj je dirty, bolj gre v promet, na žalost.
@ matilda – no parlo italiano
@ Špela… tudi meni FR Elle v fazi učenja ni bila ravno nekaj, pa sem imela v začetku isto tako “tovaršico” francoskega rodu, ko pa sem enkrat res obvladala jezik sem ta časpis končno “dojela”.
takoj podpišem za ukinitev vseh slovenskih revij in uvedbe ene “pametne” namesto kupa jajc
mislim, da je edino, kar priložnostno berem, Polet
@Sara, francoščino sem nekoč res obvladala, ampak pri takih jezikih je hudič, da gre z njimi strmo navzdol, če jih ne uporabljaš (no, tudi s tistimi, ki jih samo mimogrede uporabljaš, nazaduješ, ampak z malo manjšo hitrostjo). zato bi kaj redno brala.. saj včasih si kupim kako knjigo, ki jo potem preberem na šus in sem spet brez čtiva.
@ Špela… vem, vem kako je z jeziki
Jaz sem tako šla strmo navzdol s španščino…
Hahahaha, res je IT Vogue ponavadi very fat in, ker ima kar kvaliteten papir tudi težak! Ah, jaz moje girly zahteve zadovoljim z Elle (IT in USA). Bo pa definitivno potrebno spet v francoščini brat, ker se mi obetajo pariške počitnice.
O, ravno včeraj sem kupila UK Marie Claire v meni najljubši angleški knjigarni v Bruslju. In se prav veselim ko si bom vzela čas, da jo preberem. Verjetno na letalu, ker mi prej ne bo uspelo.
Drugače pa imam najraje angleško izdajo, ker 1. francoščine ne razumem dovolj dobro, da bi lahko uživala v branju in ker 2. mi je ameriška preveč evropska. Pri britanski imam vsaj feeling, da je vse kar je v njej, tudi meni dosegljivo (ok, zelo nerealen feeling, ampak mi vsaj čez Atlantik ni treba).
Mislim pa da slovenska verzija MC ni dobra ideja. Ker je ravno poseben čar v dejstvu, da je tuja izdaja. Slovenski trg je odločno prenasičen z modnimi revijami, večina je itak totalno zanič. Slovenski Elle je več kot dovolj.
ojej, kaj sem pa napisala? Sem mislila, da je ameriška premalo evropska, ..
Berem UK edition, vsake toliko, in mi je všeč. Na letališču v KL sem pograbila še avstralsko, ki je bila več kot všečna. In ne, pod nobenim pogojem (tudi če so tuje dražje-vsekakor je bolje kupiti eno tujo kot cel pok naših) nočem naše verzije. Ker jo bodo na koncu dneva spet delali isti ljudje kot delajo druge revije, saj le zarotirajo po uredništvih. In bomo dobili še eno mlačno revijo brez domišljije.