Arhiv za ‘Bananarama’ kategorijo

Slovenske TV zvezde ali moj osebni AS tedna

Wednesday, November 11th, 2009

… kot bi lahko poimenovala glavna akterja tega bloga. Oziroma bolje, moj osebni AU tega tedna.

V ponedeljek sem dopoldne odbrzela v Muller. Po sok za našega malčka. Oba otroka je doma pazila najboljša varuška sploh, naša Dr. A, ki jo Dudi Dadi obožuje. Ta teden sem si privoščila malo več njenih storitev, saj se mi, od nespanja, bolnih otrok in nenehnih kuhanj kosil, ki jih malčka ne posjesta, že rahlo trga.

Skratka, grem v “lajf”. Če lahko rečete temu tako, ko greste v Muller po plenice in sok. Kavbojke (na teden mislim da pokurim 7 parov). Pravzaprav nosim samo še kavbojke. Top fashion je kreativnost od vratu do pasu, beri zgornji del. Khm… a naj dam gor H&M majico za 9,95 eura ali pa morda kakšno majčko od Zare za 19,95 eura. Čevlji – moje UGGice, če imam ozke kavbojke, drugače, balerine Chloe v bronasti barvi, ki so mehke, a že tako obrabljene, da je na mestih bronasta barva že kar odstopila in se prikazala srebrna. Khm, pa človek da toliko denarja za čevelj… si misli, da mu vsaj barva ne bo odstopila. No, vsaj mehki so zelo, zelo.

Pridem torej v Mullerja, las nisem umila že… kaj pa vem koliko časa, rahlo prehlajena (najbrž bi se morala dati v karanteno, če že ne bi bila v njej). Skraka, speti lasje, casual look (to put it nicely) in se zaletim v Anjo Tomažin. Kaj pa vem… nikoli se mi ni zdelo, da bi bili lahko prijateljici, ko sem jo gledala na televiziji. Potem pa sem jo tudi enkrat spoznala. Saj je prijazna, ampak bolj v stilu “jaz sem tako lepa in pomembna in PRIJAZNA in zato bodite počaščeni, da sem se spustila na vaš nivo in se pogovarjam z vami”. But well, to je samo moj osebni občutek. Kot je moj osebni občutek (tudi sem jo uspela spoznati) da je Anja Rupel povsem druga pesem. Profesionalna a hkrati pristno prijazna. Down to earth oseba. Ni umetna. I lajk a lot.

No Anja T. je bila vsa lepa, našminkana, urejena, v škornjih z visoko peto (not to mention her perfect skin, grrrrrrrrr). Pa kako je velika. Ni ravno tip ženske, ki si jo zaželite srečati, ko ste vi v “bad-u” (beri “u bedu” kot pravijo Hrvatje). Ker ste potem še bolj v “bad-u”. Le kako ji uspe? A ni tudi ona mamica? In to neke strašno luškane punčke z eksotičnim imenom in angelskimi kodri. She made me look like shit.

Sploh pa… kaj dela sredi dopoldneva (in ni na porodniški) v Mullerju? Joj, kako lepo je delati na televiziji. Which reminds me – tudi kot voditeljice Nedeljskega whatever je nisem mogla, pa čeprav so se vsi slinili kako je dobra. Na Viktorjih je bila prav ošabno hladna. Zdaj pa vodi Kmetijo. Saj ne da gledam, nimam časa, pa tudi če ga imam, raje plačam tisti 1,99 dolarja in gledam najnovejše sezoni Desperate Housewives ali Gossip Girl. Ker pa človek ne more mimo teh Kmetov že samo ko klika programe, je Anjo seveda treba opazit. Saj vem, da je to osebna antipatija, ampak glede Kmetije; kaj ji je bilo tega treba? V Nedeljsko je vsaj pasala, tukaj pa je, kot bi rekla moja pokojna Noni “kot krava s sedlom”. Beri – ne paše v sceno. V to sceno bi pasala samo Jasna Kuljaj in to brez heca ali cinizma. Jasna je faca, zna s povprečnim Slovenčkom in še simpatična Helenca je. Honestly.

Anja me je torej momentalno spravila v “bad”. Potem ko sem jo že skoraj odmislila, se mi je pa smehljala še iz vseh plakatov o varni vožnji. Saj ne vem če gre za isto kampanijo, ampak Tina Deu in njen mož sta na TV tako simpatična v oglasu, da res ne štekam zakaj so rabili Anjo. Tina je lepa in znana, mamica treh fantkov. Lahko bi tudi na plakat dali Tino.

Imam pa še eno asociacijo na Anjo in v bistvu ni reva niti sama kriva. Ampak kaj ko sem imela vedno občutek, da Alpina dela take trde čevlje. Zdaj vsakič, ko vidim Anjo in mi gre po glavi slogan “kako ji je prav” pomislim, da ima Anja trde čevlje. In reva najbrž v resnici sploh nikoli (razen na snemanju) ni obula Alpininih čevljev.

Pa Anja (spet) ni sama kriva, da mi je prekrižala pot. Pač taka je, meni ni najljubša, drugače pa bi zagotovo našla še kakšno drugo osebo ženskega spola, ki se pojavlja v medijih, ki bi mi zagotovo bila mnogo bolj antipatična od Anje. Ampak ta hip se žal ne spomnim.

Vem pa točno kdo mi je med moškimi TV voditelji totalno in najbolj antipatičen. Uroš Slak. Jezus, ampak ali je res moral priti in uničiti oddajo Svet na Kanalu A? Ker to je bila celo gledljiva oddaja z Markom in Gregorjem, ki sta prav fejst fanta (Marko se je čisto po očetovsko sicer zredil pa tudi lasje so mu začeli izpadati). Skratka ja, Svet sem celo gledala. Ob 18h otrok še ne dajem spat. 24 ur je pa že v totalno nepravem terminu zame. No, odkar Svet vodi Slak pa je ratala oddaja ista kot dnevnik Novice samo v TV obliki. Natolcevanje, hujskanje, opolzko govorjenje. Dirty yellow press v stilu angleškega Sun-a. Sami umori, posilstva, varanje, gola koža, vsi so jaki bljaki in sprevrženi, dajmo se kar obesit, da končamo svojo bedno eksistenco (na naslovnici Novic). Samo primer. O tem očetu, ki ga tako ne morem niti imenovati, ki je lastni hčerki naredil otroka. Ali lahko prosim uporabljamo besedo “spolni odnos” ne pa “seks”? Saj ne govorimo o Bradu in Angelini ampak o nekem bolnem fotru in njegovi še ne polnoletni hčerki! Ker nekako se mi zdi, da bi znalo oddajo Svet gledati tudi veliko število 11-13 let starih deklic, ki čakajo na začetek Gossip Girl, ki ji sledi (no saj tam se da tudi marsikaj videti, če sem čisto iskrena, ampak v končni fazi nisem kriva če stari-novi programski direktor Pro Plus ne zna prav umestiti oddaje, ki sicer govori o najstnikih, ni jim pa čisto zares namenjena – vsaj ne tem nekje do 16-ega leta). Najbrž boste rekli, da je to spet osebni “dislike” ampak Slak mi deluje kot rahlo moten hujskaški kolerik. Če je tak tudi v osebnem življenju ne vem kako Petra lahko zdrži z njim.

Pa da ne bom samo težila. Svet je že tako dovolj bolan od vseh slabih novic, kjer ponavadi itak najdete največ Američanov, ki malo pobijajo ljudi okoli sebe (preveč filmske produkcije, ki jim zamegli mejo med resničnostjo in fikcijo?). Če pa ne, pa ne znajo niti zapreti otroškega vozička Maclaren in tako so baje 12 otrokom v ZDA morali amputirati vrhove prstkov. How sick is that? No, danes so v Bušiju in Baby Centru že začeli umikati iz prodaje te sicer krasne vozičke katerega ponosna lastnica sem tudi sama. V njem je “zrasel” naš Dudi dadi in ima še vse prste BP.

Končajmo torej s kakšno lepšo zgodbo. Kaj vam je nazadnje lepega prišlo na uho? Ali zapelo za oko? Ok, ne v zadnjem Glossu ali Elle, ampak tako med novicami? Zase bi skoraj lahko rekla, da je bila to 20 letnica padca Berlinskega zidu. Sploh ker sem si prejšnji teden na France 2 ogledala krasen dokumentarec na to temo. Pogrešam dokumentarce na naši televiziji.

Kaj pogrešate vi na televiziji? Ali pa koga? Koga je preveč in koga je premalo? Kdo vas spravi v dobro voljo in komu bi najraje populili lase (če jih ima)?

Surprise, surprise…

Wednesday, September 16th, 2009

Ta vikend je bila lepa sobota in tudi nedelja. Surprise, surprise, ker so vztrajno napovedovali dež. Palce dol za vremenarje!

No, kakorkoli že, šli smo v mesto in glej no glej, na Bregu so pobrusili robnik o katerem sem se zadnjič “bunila” na blogu. No, I am guessing, Zoki ni bral mojega bloga in najbrž se je v resnici pritožil še kdo drug, najbrž kje bolj uradno, ampak ni pomembno. Rezultat je tu, robnik je naknadno pobrušen. In čeprav mislim, da bodo imeli invalidi še vedno problem spraviti voziček čez ta “ad hoc” robnik, nekdo “nas je slišal”. Tudi zato, ker sedaj prenavljajo Krakovski nasip in tam kjer se Gradaščica zliva v Ljubljanico, mi je en delavec, ker sem pred sabo poganjala voziček, namignil, da dela klančino “samo zame”.

Sploh je jesen v mestu lepa. Listje se je že obarvalo. Divji kostanj že leži po tleh. Kadar sije sonce je september čudovit. Zoki pa še kar veselo renovira mesto. Stari trg je razrit. Do Cafetina pridejo samo najbolj motivirani (in mi to smo, saj brez sobotnega brownie-ja naš malček pač ne bi preživel). Komaj čakam, da vidim končni rezultat vseh teh del. Všeč mi je da na teh novih “peš conah” barčki in restavracije takoj namestijo mize in stole. Imam pa prošnjo za lastnike restavracije Sokol. Ali lahko prosim umaknete izpred oči tistega “life-size” kuharja, ki “vabi” v restavracijo. Prav kvari celoten vtis in če ga lahko kdo s kakšnim mestnim zakonom prepove, se takoj podpišem pod tako stvar.

Na Mirju in na Prulah so vse ulice čez noč postale enosmerne in jaz se kot fijakarski konj vedno zmotim, ko se vozim domov in potem kot najbolj blond blondinka vseh blondink še pol ure vozim okoli, da mi le uspe ujeti ulico s pravega konca. Jasno je vse zaparkirano. Pa tudi parkirnino bodo začeli pobirati. A bodo stanovalci imeli kaj od tega? Preden se kdo spet zbuni, to je retorično vprašanje. Zanima pa me, čisto zraes, kako redno bodo nadzorovali plačevanje parkirnine. In če ga bodo, ali se bodo potem študentje nehali vozakati z avti? Kakšna recesija, lepo vas prosim! V tej državi ima vsak študent svoj avto.

Sem pa doživela eno prijetno presenečenje ta teden. Vsi tako šimfajo pediatrično kliniko, da se mi zdi, da moram vseeno povedati nekaj pozitivnega.

Z Dudi Dadijem sva sicer čez mesec dni naročena na gastroskopijo (kar je tečna reč) zaradi njegovega stalno bolečega trebuščka, ampak moj sin je bil nad pediatrično kliniko prav navdušen. Toliko igral v čakalnici pa tudi v sprejemni “dvorani” svet še ni videl. Hiške, tobogani, igrač kot za stavo. Sploh ga nisem uspela spraviti domov. Igrače ima tudi sestra in celo zdravnik v svoji ordinaciji.

Za piko na i pa sva na gastro oddelku naletela še na prijaznega in razumevajočega zdravnika. Dr. Matjaž Homan. Palce gor.

Je pa parkirni režim okoli Kliničnega Centra še vedno žalostna slika. Najbolj me jezi, da v “parki-raju” (res se ne spomnim kako se imenuje ta parkirna hiša) uboge paciente in njihove svojce do kosti orubijo s parkirnino. Parkirni raj? Za koga že? Najbrž za tiste, ki pobirajo to parkirnino, za tiste ki pa parkiramo pa zagotovo ne. Denar vam poberejo tudi, če zapeljete notri, ne najdete parkirnega mesta in se želite odpeljati ven. Cop! Tarifa – kot da ste parkirali 1h. Pardon my French, ampak so pa res prasci!

Nasproti Pediatrične klinike pa je “zraslo” neko na pol divje parkirišče. Tarifa: 1h stane 1 euro, kar je znosno. Samo kaj, ko bi namesto tega peščenega parkirišča tam morala stati vsaj 5 nadstropna parkirna hiša, da bi “požrla” višek avtomobilov. Je pa res, da bi potem lastniki spet okoriščali bolezni drugih za lasten dobiček.

Ja, ja, saj vem da živimo v kapitalizmu in bla, bla, bla… najbrž sem bila v prejšnjem življenju Rosa Luxembourg.

Ljubljana je bolana

Tuesday, August 18th, 2009

Ok, saj vem, da sem se že enkrat zgražala nad mestom, ki ni kaj prida prijazno do vozičkaric in invalidov. Pa tudi povedala sem že, da sem v Jankoviča verjela, zato sem ga svoj čas tudi volila.

Ampak ne razumem, res ne razumem, kako se lahko lotijo prenavljanja Brega, ga zaprejo za promet, prenovijo vse kar se prenoviti da, nasadijo drevesa, na križišču s Karlovško cesto in naprej proti Trnovem po Karlovškem nasipu pa še vedno ne naredijo klančine za invalide in vozičke. Pa da bi jih človek ustrelil!

Parkirišče pred SAZU-jem … je samo še za stanovalce, a kaj ko to piše le v slovenščini, tujci pa najbrž tega ne štekajo, saj vsi parkirajo tam. In potem mi Slovenčki, lisice nabašemo revežu s slovensko registracijo, Italijani in Nizozemci pa veselo parkirajo – in to zastojn! Ne vem, ali je Jankoviča že kdo od teh stanovalcev vprašal, kako bi se počutil on, če bi se zvečer vrnil domov in bi v svoji garaži imel parkiran avto nemškega turista?

Sploh pa vsa ta gradbišča. V Ljubljani samo poskusiš zamenjati počeno cev in, hopla, že najdeš nekaj rimskih izkopanin. Sedaj so arheologi zavzeli parkirišče pred Univerzo. Ok, saj razumem, ampak kako se bo to končalo? Še vedno ne razumem kaj se dogaja s “potencialnim” NUK-om na križišču Aškerčeve in Emonske.  Tega “gradbišča” se spomnim še iz plenic. Resnično, ali mi lahko kdo pove, koliko časa je ta ljubljanska sramota že tam in koliko časa še bo?

Pa Šumi? Kaj se dogaja?

Mesto je prevrtano kot švicarski sir z luknjicami. Temu “trendu” pa sledi tudi obvoznica. Če je kakšnemu turistu kaj jasno kako mora peljati, ker je izvoz Ljubljana – zahod zaprt, ga peljem na pivo. Pa tudi izvozi iz obvoznice so katastrofa. na izvozu Ljubljana – Bežigrad, kjer raste neka megalomanska soseska, človek sploh ne ve kako zaviti desno proti Črnučam.

Saj se strinjam, da moramo stvari obnovit, všeč mi je, če je mesto namenjeno samo pešcem … ja PEŠCEM; ne pa tudi kolesarjem, ki drvijo mimo vašega kobacaja vsaj 90 km/h … I am guessing, najbrž nimajo otrok. Ampak dragi Zoki, ali lahko prosim kolesarje damo v strogem mestnem jedru OB KOLO, ker jaz bi svoje otroke rada malo spustila iz mojega naročja, ne pa da tekam za njimi kot kura brez glave, ker jih lahko na vsakem koraku zbije kakšen kolesar. Pa naj se prosim društvo kolesarjev ne pritoži, da jim kratim pravice, ker hej, saj oni jih pa meni. Zakaj bi morala jaz imet otroke na vrvici, da bodo lahko oni hitreje prišli od Robbovega vodnjaka do slaščičarne Zvezda. Heh?

Predlagam, da se kolesarji vozijo s kolesi po 22h, tako kot tovornjaki med vikendom po avtocesti :)

Kar se pa tiče prijaznosti mesta do malo slabše mobilnega prebivalstva … Zoki querido, ali lahko prosim porihtamo tele klančine, da te ne bodo odnesle po klancu iz mestne hiše …

Kakšna sirena je Irena?

Saturday, August 15th, 2009

V blogosferi najdem res veliko dobrih blogerk. Takih, ki imajo kaj za povedati ali pokazati. Od kultne Polonep do moje popotnice Murke, mimo Matejinih tortic. Sicer pa vse te super punce najdete med mojimi najljubšimi linki.

Potem pa gledam malo njihove najljubše povezave na druge bloge in vedno in povsod je na vrhu Irena. Kraljica Irena. Irena sirena. Irena ima svojo publiko. Irenca se prodaja kot vroče žemljice. Vse kar morate vedeti o “pipl end fešn” Irena vam to sporoča. Irena ve kaj se nosi, kdo koga kopira, katera znana Slovenka na slikah brezvezna itd… Super. Ampak Irena je v bistvu neke vrste Bojan Požar z ženskim zornim kotom. Njenega osebnega bloganja pa je v resnici bolj malo. :( Škoda.

Irena ima to srečo, da so jo njeni bralci sprejeli, hej ne zgolj sprejeli, ampak tako vzljubili (hell, they worship her!), da lahko reče res karkoli in vsi se ji bodo postavili v bran. Bog ne daj, da ji napišete negativen komentar, ker vas bodo vsi po vrsti potolkli. To se je zgodilo tudi Roku (šlo je za komentiranje fotk Iris Mulej v Playboyu, tiste Iris za katero tudi jaz pravim naj ne razpravlja toliko o svojem IQju ampak naj raje paradira za Lisco), ki je podobno opazil, da Irena po večini povzema samo novice, ki so na voljo tudi drugje, jih prepakira, skomentira in to je to. Irena je opravljivo-modni internetni “časopis”. And it works! Good for her!

Skratka, če nimate časa, pa hočete biti na tekočem, berite Ireno. Stvar je smiselna. Vendar pa njen “blog”, resnici na ljubo, to ni, oziroma je redko, kadar Irena napiše kaj osebnega. Kot Go Fug Yourself, ki v bistvu tudi ni blog, ampak Holivudski rumeni “tisk”.

Želim si le, da bi znala Irena za tem tudi stati. Ej, pa ženska je cel “portal”, koliko opravljivo/modnih revij, ki so se preizkusile tudi na netu, si želi, da bi na medmrežju doseglo tak obisk kot ga ima Irena! Naj se ne počuti tako prekleto ogrožena, če jo kdo tu in tam res rahlo “skomentira” (temu se ni dalo reči niti kakšna resna kritika). No, kritika je dobra stvar. It gives you perspective! Makes you stop and think and (hopefuly) become even better… Želim si tudi, da bi to dojeli tudi njeni komentatorji. Na medmrežju vlada še prevelika demokracija in če ji neki Rok napiše komentar, kjer ji pove svoje videnje, še ne pomeni, da je reveža zato treba pokopati.

Blog ti da anonimnost, da pa ti tudi izpostavljenost. Kakšen absurd, če prav pomislite. Nihče ne vidi vašega obraza, ampak vsak lahko “pljune” v vas. Ampak to je vedel vsak, ki je začel soustvarjati na internetu. Jep, včasih prav boli, j… bi ga! Dokler je kritika dobronamerna (in na blogih je veliko res zlobnih, ki pa jih Irena ni nikoli deležna, vsaj kolikor jo uspem spremljati jaz), je fino, da človek zajame zrak, reče trikrat OM, Sede v lotusov položaj in gre naprej. V Ireninem primeru ji OM govorijo tudi njeni komentatorji, kakšna podpora, bolj je priljubljena kot Janša med svojimi volilci!

Jaz ostajam pri “mojih puncah”, ki so res odlične; nadarjene, zabavne, osebne. Prave sirene! Mene so zapeljale … daleč, daleč v svoj čarobni svet.

Prekleti kmet

Sunday, August 2nd, 2009

Tole je samo medklic.

Samo toliko, da povem, danes, bolj kot kadarkoli prej, da bi tega kmeta in onega drugega avtoprevoznika – ali kaj sta že ta dva modela, ki zavlačujeta izgradnjo 12 km dolenjeske avtoceste – tožila za naklepni umor 2 letne deklice! S svojim koristoljubjem sta kriva za smrt ne le nje, ampak nekaj deset ljudi, ki se je v zadnjih nekaj letih ubilo na teh prekletih 12 km ceste!

Kot mati si ne morem predstavljati kako lahko sploh spita, jesta in serjeta (oprostite izrazu!) sedaj ko sta KRIVA za smrt te deklice. 

V Zagreb sem se vozila leta, in to enkrat, dvakrat tedensko. Videla sem že vsega hudiča in vsakič sem se tresla in spraševala, ali bom zvečer videla svojega sina. In vsak večer sem mu rekla, da ga ljubim in prosila Boga, da mojemu sinu ne vzame enega od staršev. Ne predstavljam pa si, kako je, če ti življenje vzame otroka. Ne predstavljam si in ne želim si predstavljati in molim, da mi tega nikoli ne bo treba izvedeti.

Sveti angel, varuh moj, prosim te, da nekdo v vladi že izvede to drastično rešitev, da tema dvema morilcema ODVZAME, če je treba, to zemljo, v imenu očeta in sina in vseh naših malih življenj. Amen.

Trije križi in pol…

Sunday, June 14th, 2009

I’m back … me ni bilo kak teden, ampak imam dober razlog … no bolj slab, vsaj zase … Zvilo me je, pri 35. letih … v križu … in to tako, da sem obležala … na tleh. In to nekaj dni. Brez moža in babic bi moja Maci Bu najbrž prejokala vse dni v svoji posteljici, v lastnem kakcu in lačna. Ker je nisem mogla dvigniti. Še danes je zares ne morem dvigniti, jo pa lahko že sede podojim. Uspeh! (more…)

Šprint do Bruslja

Thursday, June 4th, 2009

Bitka za Euro poslance se bliža h koncu…  jaz pa še kar cincam koga voliti.

Janša nas prepričuje, da je delal dobro in smo rastli, zdaj pa smo u PM, ker imamo levo vlado. Nekako računa, da je večina Slovencev zabitih in še niso slišali, da se je vmes zgodila svetovna gospodarska kriza, ki je, verjeli ali ne, vplivala celo na Slovenijo. (more…)

Protected: What the f…

Wednesday, April 29th, 2009

This post is password protected. To view it please enter your password below:


Milk ali Ameriška pita?

Tuesday, April 28th, 2009

Včeraj zvečer sva z možem “brcnila v temo” pri izboru večernega filma. Ne vem zakaj, vedno se mi je zdelo, da Kate Hudson igra v simpatičnih komedijah… ampak bi si lahko mislila, da temu ne bo tako, ko so ji za soigralca nadeli luzerja iz Ameriške pite (God, a ni grozno, če imaš ksiht sprevrženega luzerja? Le kako zjutraj sploh vstane iz postelje?). Sploh ne vem kako so prevedli naslov tega filma v Sloveniji, ampak v originalu se glasi My Best Friend’s Girl. Poleg tega sva preko Apple TV “rentala” še neko “unrated” verzijo… skratka, brca v temo… pa še tako malo časa imava za gledanje filmov. Tako da me prav jezi kadar takole ustreliva mimo.

Zadnjič sva imela, jasno, več sreče. Kako le ne bi, gledala sva Milk s Sean Pennom, ki je tako ali tako legenda, Oskar gor ali dol. To je film, ki ti da mozgati še kar nekaj časa po tem. Že odkar sem ga videla me je imelo, da nekaj napišem o njem, vendar se nisem mogla spravit k pisanju. Razlog je precej banalen. (more…)

Ozdravimo zdravstvo

Monday, April 13th, 2009

Koliko med vami mi zna povedati kaj je Tobrex in čemu služi? Ali pa Amoksiklav? Pa Sumamed? Flonidan? Ciloxan? Ne, ne gre za reklamo za Lek, Plivo ali Krko, ampak preprosto so to, če ste ravnokar postali starši, vaši novi “prijatelji”. To so zdravila s katerimi se bo zagotovo srečal vaš otrok. Vi, otroci Ospena, pozabite, tega ni več, ima pa veliko potomcev. Antibiotiki, antihistaminiki in drugi reševalci zdravja vaših otrok. Le-ti, če so vam jih le prav in pravočasno predpisali, bodo poskrbeli, da boste lahko spet malo bolj mirno spali. Malo manj se lahko zanesete na zdravnike in zdravstvo. Od teh vas bo, verjemite, zares še fino bolela glava. (more…)