Arhiv za ‘Bold & beautiful’ kategorijo

I am a believer!

Thursday, March 4th, 2010

Sicer že vem, da se bo večina bralcev bloga nad naslednjim zapisom zgražala, ker sem temo staranja in strahu pred staranjem (spremembo fizičnega izgleda) že enkrat obdelovala. Takrat sem začutila vsesplošni “wibe”, ki je stremel k temu, da staranje ni nič groznega in da kakšnih hardcore posegov v svoj zunanji izgled večina ne bi storila niti pod razno.

Ampak well, not me. Javno priznam in podpišem, staranja se bojim. Ne vem zakaj. Mislim, da je to v genih. Moja noni se je bolestno bala staranja. Kaj morete, bila je prava Dubravčanka, gospara par excellence. Ker v njeni dobi barve za lase še niso bile nekaj, kar bi se tako široko in mimogrede uporabljalo na vseh koncih in krajih, kot to danes počnemo moderne ženske, si je nabavila lasuljo in tudi jaz je skorajda nisem videla brez nje. Razlog – sivi lasje. Never mind, tudi 6 letna vnukinja je morala verjeti v mladostni izgled svoje babice. Moja noni je bila prava avantgardistka v boju proti starikavemu videzu. Chapeau!

Kot pravim, danes je barvanje sivih las tako kot pošta v nabiralniku. Samoumevno. Nihče se več ne zgraža in ne sprašuje ali je to potrebno, pa koliko stane in kako je barva sploh pristala na naši glavi. V času moje noni je bilo to malce druga pesem. Kaj morete L’Oreal je barvo za lase izumil samo kako leto pred njenim rojstvom, to je 1907.

Danes se tudi nihče ne sprašuje ali bi ali ne bi dali na obraz to kremo proti gubam, pa čeprav se vedno najdejo kakšni hardcord aktivisti, ki vam bodo poskušali v glavo vcepiti dejstvo, da se mažete z nafto in da boste od parabenov v kremi kar pomrli, ali vsaj dobili kožnega raka. In tako dalje. Nihče vam pa ne bo povedal, da je morda bolje malo kemičnih UVA in UVB filtrov na koži poleti na plaži kot pa izlet v solarij, ki vam direktno pospešeno stara kožo, povzroča res kakšnega raka in Bog si ga vedi kaj še vse. Enivej, na soncu se prosim ščitite, ker olivno olje pač ne deluje proti tem groznim, groznim žarkom. Če pa vam že dol visi zase, zaščitite vsaj otroke in to do 18. leta, potem naj sami odločajo o tem kako se bodo rihtali.

Naj se vrnem k bistvu – danes se boste vsi zgorzili ko vam bom obelodanila naslednje dejstvo: I did it. Botox namreč. Pa ne samo to, tudi mesoterapijo. Naj pojasnim. Že nekaj mesecev pridno jemljem beauty food supplement proti staranju z imenom Inneov Re-age. Presenetljivo dognanje po teh mesecih je sledeče – koža je bolj čvrsta. Še bolj presenetljivo je seveda to, da je čvrsta po celem telesu tudi na prsih, ki so po porodu odšle kakšno nadstropje nižje.

Ampak gube… gube so pa še kar tu. In kot pravi moja dermatologinja, danes brez Botoxa ne obstajaš. In sploh najhujše je, ko gledaš svoje slike in si na niti eni nisi več všeč, ker se pač ne smejiš in imaš izklesan obraz in udrta lica ali pa se smeješ in izgledaš kot razbrazdana njiva. In nekako sem si rekla, da bi do konca življenja rada imela še kakšno fotko z mojo podobo in da bi na njej izgledala približno dobro. Botox was the true answer. In pa mesoterapija, ko vam, mic po mic, vaša lepa, odlična in sploh edinstvena dermatologinja v vaša vdrta lička vbrizgava hialuronsko kislino, ki je tako ali tako baje naravno prisotna v našem mogočnem telesu.

Cena – ne prav poceni, to drži,  ampak če vas to obremenjuje, why not? Kaj morate vedeti? Še 3 dni po mesoterapiji boste izgledali kot da ste spali na  mreži (mojega moža je sicer najbolj skrbelo to, da ne bi kdo mislil, da me je udaril s penavko, but never mind), potem pa boste super. Botox prime šele v cca 4-5ih dneh. Potem pa drži. Botox – še 3-4 ure po posegu nikar v ležeči položaj, sicer pa, se že tudi uro po posegu ne bo videlo (če imate dobro dermatologinjo), da ste kaj sploh čarale na svojem prelepem ksihtku. Stopnja bolečine: mezzo – srednje vzdržljivo (sploh če se pol ure prej na mesto delovanja namažete s kremico, ki vam jo seveda priskrbi dermatolog), Botox – še lažje vzdržljivo, pride in mine.

Kdaj začeti tale Botox – khm, ko vas motijo gube na čelu, med obrvmi ali okoli oči (my problem area). Mezzo… kaj pa vem, ko imate občutek, da vam manjka polnosti obraza, ko je koža vse tanjša in vse bolj suha in se vam na licih pri smejanju zariše veliko, veliko tankih gub (pojem: veliko-veliko je seveda osebne narave).

Ponavljanje: Botox – na cca 4 mesece v začetku, kasneje baje na 6, Mezzo – v začetku je fino priti na 3-4 tedne, potem pa… pustimo se presenetiti.

Anyhow, I am a beliver!

Ocena ljudi, ki vas poznajo – nobody noticed anything. Kar je v bistvu smisel, saj nočete izgledati kot Nicole Kidman, ne? Glavno je, da ostanete dlje časa takšne kot ste danes.

Zdaj pa se lahko pričnete zgražati. Ali pa, za vse, ki si upate priznati, da bi bile še dolgo rade mlade in lepe, vprašate še kaj. Ne pozabite pa, da če je bila pred 70 leti barva za lase tabu, danes pa je obvezna oprema, da bo tale reč že čez kakšne 20 let najbrž tudi… obvezna oprema, namreč.

Enough already!

Tuesday, March 2nd, 2010

Najbrž ga ni ljubitelja mode daleč naokrog, ki se ne bi strinjal s tem, da je Balmainov military green jacket IT kos te sezone (prvi ali drugi). Vendar, za božjo voljo… ali lahko modni uredniki tega sveta na straneh svojih revij pokažejo še kaj drugega, ker preveč fotk omenjena suknjiča naredi že popolnoma banalna.

Message received: this is it, we’ve got it! Now for something different, please!

Coup de foudre

Wednesday, February 24th, 2010

Listam marčevsko Marie Claire France in na strani 53 me je zadela strela… backstage fotka iz pomladno-poletne kolekcije Burberry Prorsum. Modelka na fotki je tako simpa… ampak njen “drapirani” plač je pa… ljubezen na prvi pogled. Pa tudi pas in zapestnica. I want, I want, I want.

Sicer pa me je očarala celotna kolekcija “undercover” pastelnih barv, ki to so, pa se delajo da niso.

Meni osebno, ena najboljših njihovih kolekcij.  Čeprav je treba priznati, da je Christopher Bailey zadel v polno tudi z novo jesenko-zimsko kolekcijo, kjer so do izraza prišle močno modra, roza in rumena.

Sprašujem se, kako bi slekla jakno modelki v rumeni obleki, da bi obleko lahko videla v polnem sijaju.

Klasika, vintage ali moda… 3 in 1

Thursday, February 18th, 2010

Ponedeljkov delovni dan sem zaključila v prijetni družbi ob prijetnem klepetu. Naj najprej razčistim pojem klepet. Ne boste verjeli, ampak tudi moški včasih citirajo ženske. Tako mi je moj mož zadnjič obelodanil naslednji citat iz ust Eleanor Roosevelt: “Great minds discuss ideas; Average minds discuss events; Small minds discuss people.”

Ta večerni klepet se je, brez odvečne skromnosti, nahajal nekje med great minds in average minds. Ko sva končali z idejami, sva se preselili na dogodke… alias modo. Opravljanje ljudi sva prepustili drugim.

Dovolite mi, da sem tudi danes zgolj povprečna in spet rečem kakšno besedo o modi. Upam, da se Eleanor Roosevelt zato ne bo obračala v grobu.

Z mojo sogovornico sva obe res veliki ljubiteljici mode in tako je nastal fiktiven top 10 seznam modnih klasičnih kosov, ki jih zagotovo lahko zapustite svoji hčerki ter ji tako omogočite večno klasiko, vintage in modni kos v enem. Če se mala kdaj odloči odpreti concept store in prodajati vaše “naložbe” (Sacrilege!), ji ob taki zbirki kmalu ne bo več kaj ostalo prodajati. Zato je bolje, da stvari zadrži zase.

Pa poglejmo:

1. Chanel bag (z zlato ali srebrno verižico)

2. Trench coat Burberry

3. Hermes Birkin bag (recimo svetlo rjava ali pa tale krokodilja čokoladka)

4. Chanel jacket (zimski ali pomladni, smetanast ali v kakšni drugi barvi)

5. Christian Louboutin black pumps (odprti ali zaprti)

6. Lanvin dress (barvno kombinacijo seveda prepuščam vaši fantaziji)

7. Chanel ballet flats (nekaj temu podobnega, predvsem pa udobnega)

8. Oscar de la Renta dress (kot tista, ki jo nosi Carrie v Sex & The City in ki je nikakor ne morem pozabiti)

9. Hermes scarf (Anna Wintour že ve zakaj)

10. Louis Vuitton bag (ne sicer nekaj kar bi tako iz srca kupila, ob vseh teh ponaredkih, ki hodijo po svetu, ampak original je zagotovo večna klasika)

Roko na srce ti kosi so bolj ali manj nedosegljivi vsaki navadni smrtnici… seveda pa je opisno pravi “keks” priti tudi do TOP 20, 30 in tako dalje… Kakšna bi bila vaša sanjska modna zapuščina? Oprostite mi, ampak globoko v sebi sem samo “average woman”.

I love Marie Claire

Monday, February 8th, 2010

Res je, Marie Claire obožujem. Če vprašate mene je ravno pravšnja zmes mode, kozmetike, aktualnih (perečih) tem, kulture in lifestyle-a. Medtem ko je Vogue “all about style and fashion”, Elle “same thing more or less”, je Marie Claire res prava ženska. “Down to Earth” s kapljico eteričnih sanjarjen. Vse skupaj seveda odstopa v levo ali v desno od izdaje do izdaje. Kakorkoli že, I love, I love, I love. Edino kar me “moti” je dejstvo, da enostavno ne najdem časa, da bi vse te Marie Claire res tudi do obisti prebrala, preštudirala od spredaj do konca in od zadaj do začetka, obrnila na glavo, iztrgala najljubše fotke in si jih nalepila na pluto v svoji pisarni (sicer bi pa ta najbrž potem kmalu postala premajhna).

Tokrat sem imela v “paci” februarski številki Marie Claire. Francosko in ameriško. V francoski me je popolnoma šokirala tema o reformi zdravstvenega sistema v ZDA (MC France feb 2010, stran 107). Od pričevanj everyday people (like you and me) me je po telesu oblivala kurja polt. Ko dojameš, da je tudi za čisto običajnega človeka, s solidno službo v ZDA zdravstveni sistem tako krut, ti zares padejo še zadnji upi na American dream in se najbrž nadaljnih 15 let nikoli več ne pritožiš čez prispevke, ki jih vsak mesec plačuješ za zdravstvo od svoje plače. V Ameriko je bolje oditi zdrav, mlad in lep in verjeti, da nikoli ne boš “zbolel”. Dovolj je  namreč že povišan krvni pritisk in hopla nihče vas noče zavarovati.

Ameriška Marie Claire je seveda manj evropska, ampak vseeno. Všeč mi je bil članek o 5 “everyday women” around the world… kako živijo, za kaj trošijo svoje šolde itd. What it costs to be me? (MC USA feb 2010, stran 90-93). Med njimi je tudi Američanka, ki za čuda ne omenja, da bi plačevala kaj za zdravstveno zavarovanje. Razlaga pa, kako bo naslednjih 30 let plačevala 130$ na mesec, da bo lahko odplačala kredit za svoj študij. Sicer res da zapravi 400$ mesečno za telefon, tako da jih teh 130$ kredita najbrž ni kakšno hudo breme, ampak če samo pomislim kako lepo je nam z našim zastojn študijem (no, zdaj pa dajmo še peticije podpisovat, da bodo v gimnazijah lahko vsi zastojn malicali!), si seveda spet rečem – Slovenia must be Heaven on Earth (obsojen na propad s svojim socialnim čutom). Tudi “everyday woman” iz Gane je res “prava predstavnica” svojih sodržavljank. Letno zasluži 28.500$, medtem ko je povprečna LETNA plača v Gani bojda 1.133$. Skratka, ženska je Copywriter pri Publicisu in ker zjutraj pogosto zamuja v službo, na mesec potroši 200$ za taxi. Sicer pa, see for yourself, ker vas zna šokirati na kaj trošijo ljudje. “Oh ta recesija!”

Za bolj sanjske teme seveda poskrbi Modna urednica ameriške Marie Claire Nina Garcia. Nina, oh Nina… vedno se sprašujem, če je modna urednica Nina Van Horn v nanizanki Just Shoot Me narejena po njenem liku. Torej, kdo ne pozna Nine Garcia? Res niste spremljali Project Runway, kjer Heidi išče novega Marca Jacobsa in kjer Nina kot ena od “članov komisije” alias sodnica, s svojimi ubijalskimi komentarji v hipu spremeni sanje mladih nadobudnih wanna be kreatorjev v prah? Potem ste morda že prebrali The Little Black Book of Style (no, zdaj je izdala že knjigo The Style Strategy), kjer vam Nina razkriva vse skrivnosti o tem kako ste lahko ultimno stajliš. To be honest, knjigico sem samo držala v rokah nekaj minut, tako da me Nina še ni razsvetlila, si jo pa zagotovo enkrat omislim. Bolje kaj slišati dvakrat kot nikoli.

Nina me je razveselila z izjavo (stran 31), da je seveda treba imet sebe najprej rad, če hočeš imeti rad še koga dtugega, ampak v tistih dneh, ko se počutite malo manj “lovable” se je pa treba tudi razvajat (prevedeno prosto po Prešernu, seveda). In potem, flip, flip, flip, sem samo obračala strani in se “divila”… What is hot this month? Ho, ho… za začetek TIL in tale dva kosa sta prav seksi z enim samim problemom… peach, as much as I like it… is so not my colour.

Obleka je J. Mendel, Krilo pa D&G, na sebi torej ne vidim nobenega od dveh kosov (barva, cena, kroj), ampak v reviji izgledata prav lepo. Krilo seveda izgleda dobro le na osebah, ki nosijo konfencijo max številka 34. Torej na najstnicah… Ampak who cares.

Naslednja stran je slavospev PROSOJNIM tkaninam. Spet dva seksi kosa, ki najbrž izgledata bolje v reviji kot bi na meni. Krilo Creatures of the Wind in hlače Isabel Lu (najverjetneje se jih v Sloveniji nobena navadna smrtnica ne bi upala nositi… razen morda kot seksi pižamo).

Sledijo ROŽICE… če imate preveč denarja, si namreč lahko omislite tole Chanel torbico… vam pa vseeno svetujem, da si najprej omislite dobro staro klasiko v usnju in v črni barvi (khm, khm… za 2400 eurov).

Prav prijetno februarsko-norčavo-pustno je bilo gledati tudi stran 22, kjer predstavljajo “The Mood” meseca. Tokrat Alice in Wonderland, ob bok aktualnemu filmu seveda. Ne bi se branila teh treh kosov, če bi seveda živela v Čudežni deželi: Top Blugirl by Blumarine, clutch Love Moschino in seveda obvezna čajanka s pisanimi šalicami.

Sicer pa si lahko v tej številki preberete in si ogledate tudi članek o zmagovalki 6 sezone Project Runway Irini Shabayevi (v teku je že 7 sezona). You never know where you will hear about her next time…

Za konec pa še ena francoska poslastica… Modni editorial v črno-beli in barvni izvedbi na strani 178. Tokrat so ob bok modelu posavili tudi 8 letnega mulca Antoine-a, ki s svojo perjanico in kulskim otroškim stylingom prav popestri vse te hude blagovne znamke, ki se bohotijo na 24 straneh editoriala.

Skratka, Must Have modni kosi te sezone, kjer najdemo Givenchyjev črtast suknjič, Balmaina, Prado in mucke itd…

Ostaja nam samo še en neuresničeni Must Have. Kdaj bomo tudi v Sloveniji dobili svojo Marie Claire?

Yes, yes, yes…

Monday, February 8th, 2010

Malce zamujam, ampak takole… še predno se stopi sneg mi je uspelo narediti naključni vrstni red s pomočjo Random.org. La Roche Posay Iso Urea kremo za telo prejmejo prve tri z liste.

There were 19 items in your list. Here they are in random order:

  1. Simona
  2. Špela
  3. Mala Koala
  4. Viktorija HM
  5. Kameleonka
  6. Maša
  7. Nataša
  8. Chiara
  9. Tina
  10. Eka
  11. Gabi
  12. Rdeča Kapica
  13. Eva
  14. Pika
  15. Ana
  16. Akvarij
  17. Lusi
  18. Mataša
  19. Pralina

Timestamp: 2010-02-08 10:40:46 UTC

Sicer pa potrebujem vaše cenjene naslove (tiste prave, fizične…) da vam kremico lahko tudi pošljem. Prosim pošljite mi jih na sara@izpovedizapravljivke.com

Naj vam današnji dan polepšata vino in poezija.

Indulge…

Monday, February 1st, 2010

Zunaj pada sneg… pojav, ki se zadnje čase dogaja kot za stavo. V resnici smo že kar malo pozabili kakšna je stvar s tem snegom. Moj mož mi vedno reče: “takole je bilo ko smo bili mi majhni”… in zdaj so majhni naši otroci in glej no glej, imajo isto “snežno srečo” kot smo jo imeli mi.

Pri snegu je tako lepo, ko pogledaš ven in je vse belo, vsa grda smogovska sivina je izginila in človek ima občutek katarze. Prav simpatičen občutek po napornem tednu v službi. Don’t get me wrong, delo je pravi počitek v primerjavi z napetimi odnosi v babjem kolektivu. Ampak o tem ne bom več razpravljala.

V bistvu se mi je zahotelo razvajanja. Takega, ko se zapreš v kopalnico za vsaj kakšno uro in pol in ko končno pogledaš iz nje si čisto prerojen. No, takega razvajanja že dolgo ne poznam. Najprej je bil tu Lumpacij, potem je prišla še Bučka in ko si dan današnji umivam lase je kopalnica polna otrok, eden leze na straniščno školjko, druga se je z glavo ravno butnila ob rob kamnite police, ko je hotela doseči moje koralde, da bi si jih navesila okoli vratu. Ampak dajmo sanjati.

Ura in pol, zunaj je sneg, pada in pada, vi pa že cel dan ležite na kavču z revijami v rokah in toplim čajom na mizi. Prižgali ste si vsaj ducat svečk, ki škilijo iz majhnih svečnikov. Leno se pretegnete… ah… sanje… no, medtem ste si v kopalnici natočili vodo z medeno ali mlečno pjenušavo kupko, si tudi tam prikurili nekaj dišečih svečk in zdaj vas čaka samo še skok med 40 cm penice. STOP! Ali niste na nekaj pozabili? Seveda… kozarec konjaka. Khm… Who cares, saj so vendar samo sanje. Medtem vam igra Arabic Lounge in rahlo priprete oči. Mehurčki in svečke vam v hipu izgledajo kot dragulji. Alhambra…

Enivej, ne se še zbuditi, ampak tole zdaj bo pa čisto resna stvar. Še preden se boste izkobacali iz mandljevo-kokosove mlečno medene kupke Laure Mercier že bo na vrsti  vaš lepotni zimski obred. Ko ste skočili v banjo ste si namreč takoj naredili en dober piling obraza. Ko boste končno spet na suhem lahko mirno nadaljujete. Pozimi, vsaj meni, kožo na obrazu zateguje kot da bi me zanjo vleklo vsaj vseh 7 palčkov od Sneguljčice. Zatorej sledi maska. Bogata, krasna, takšna, ki jo vaša koža kar posrka. Prav rada bi si privoščila Kenzoki marshmallow masko iz kakavovega masla in riža in bombaža in aaaahhhhh…

Nato pa par kapljic Darphin serum Arovita C, ki ga dobro vtrete v kožo. Medtem iztisnite eno veliko, res veliko količino Iso Urea kreme od La Roche Posay, ki vam bo kožo v hipu navlažila do zadnje celice hkrati pa njen vonj prav nesramno spominja na Chanel Allure summer. Vsekakor pa Iso urea – samo za suho (nerazdraženo) kožo. I lajk sou mač.

Next… nočna krema Chanel Ultra Correction Line Repair Nuit. Krema za oči Estee Lauder Verite. Krema za roke Garnier Hydralock. Ok, zdaj lahko pokukate iz kopalnice. Ali pa se prebudite v svojo živ-žav realnost tako kot jaz.

Bom pa z veseljem s tremi od vas podelila La Roche Posay Iso-Urea – smells like Allure Summer – experience.

All you need to do is… Just say YES!

All love Paris… anytime

Tuesday, January 19th, 2010

Po napornem tednu se je začel “naporen” vikend. Vstajanje ob 5h, vožnja na Brnik, letenje, pristanek, RER, hotel (suitcase drop-off)… trgovine…

Stvar je taka… razprodaje v Parizu je Bog letos napovedal za 12 januar, potem pa se je premislil in je z njimi začel 7… Temu je seveda sledilo to, da je bilo 16. januarja že skoraj vse razprodano. Baby Gap… je bil res pravi gap (torej velika črna luknja). Od zimske kolekcije sem samo v enem našla nekaj kosov Stelle Mc za Gap. Pa še tukaj me je razjezilo, da mi je prodajalka pri enem kosu pozabila dati popust. Ker sem to šele ob 21h opazila, sem sedaj prepuščena dobri volji in milosti moje drage Sanje, ki v ponedeljek leti v Pariz. O stvari sem jo že zbrifirala. Še dobro, da ima sama nečakinjo in ji najbrž tako početje ni španska vas. Namreč kako vrniti otroško cunjico (hvala Bogu Gap to omogoča v 90 dneh od nakupa, jupi!)

Next step: Galeries Laffayette. Me, myself and I alias MOI alias moja malenkost, se je odpravila do otroškega oddelka. Ok, priznam, najprej sva z mojo “partner in crime” odšli do čevljev, ki pa so jih sedaj prestavili v klet in tam me je od nizkega stropa začela dajati klastrofobija in sem enostavno pobegnila z izgovorom (ki je ŽAL resničen), da imam čevljev že tako ali tako preveč. Skratka LES ENFANTS v 4 nadstropju… Chloe za punčke – uspešno, zelo uspešno. Kenzo za fantke – neuspešno. Burberry za otroke – IZROPAN! Bučki nabavim majčko Little Marc Jacobs z miško. Miiii-jauuuuuu! Marc, oh, Marc. na koncu sem nabrala še en kup lesenih igrač in plastičnih krožnikov z Barbapapami, saj se še spomnite teh kosmatincev, ne? Sledje je Lumpacija razveselilo najbolj od vsega.

Od tam se zaženem k Operi v mega butik Nespresso. Očarana nad celotnim konceptom nabavim 350 kavic. Vključujoč 3 “limited edition” okuse: abricot, pain d’epices, creme des marrons…

Sledil je sushi chill-down v “lokalni sushi menzi” ob hotelu, ki je še vedno kao božično okrašena. Od napisa Bienvenue gori le ENUE… Whatever, sushi rules… Tu sem izvedela vse o situaciji na oddelku z oblekami. Bojda je tam vladal Darwinov zakon preživetja. Prerivanje, odrivanje, stegovanje, skakanje in to vse, let’s not forget – v toplih zimskih plaščih. Res se sprašujem kakšna je bila situacija na prvi dan razprodaj… saj ne, da bi to rada kdaj doživela.  Vsekakor, ko sem jaz okoli 19h končno začela z ogledovanjem razprodaj v lastne namene, se je silna gužva že razblinila. Ostala so samo še pogorišča Marc by Marc Jacobs torbic in podobne tragedije.

Vmes sem seveda obiskala še en otroški Gap, kjer jim je uspelo celo to, da so me čisto po marketinško shecali in tako sem za mulčka kupila celo 2-3 kose pomladne kolekcije. ČE JE PA VSE TAKO LUŠTNO!!!!. Zara Home, no more of anything… nothing! vse že v pomladnih kolekcijah.

Chanel Rue Cambon… Ha, ha… ha, ha, ha… torbice, ki so še lani stale 1890 eurov, so zdaj že 2400… saj ne da sem jo imela namen kupiti… No medtem, ko sva si jih ogledovali (nekih 7 minut), so prodali kar 3. Glede Chanel Rue Cambon sem izvedela tudi zgodbo o popustu. Ste vedeli, da omogočajo modnim, lepotnim in zagotovo glavnim urednicam, da na “robo” nabavljeno v tem butiku prejmejo 30% popust. In nikar ne mislite, da pri tem mislim na francoske novinarke. Tudi naše ga imajo.

Pit stop: Starbucks. White Mocha. Shopping bags drop-off v hotelu. Idemo dalje… Obleke, obleke, obleke… Marc žal kljub razprodajam še vedno nedosegljivo drag. Druga linija – pogorišče po bombandiranju mode željnih Parižank in ostalih fashonistas. Vmes celo nabavim dve poletni obleki, jep, that’s me.. why buy winter clothes.. Kenzo in Sportmax. Poskusim modro Celine obleko, vendar imam občutek, da je prodajalka nastrojena proti meni. Prosim lepo, prodajalka ima na sebi Van Cleef & Arples Alhambra ogrlico, ki je jaz tudi v trgovini še nisem držala v rokah, okoli vratu pa je najbrž nikoli ne bom nosila. No, hvala Bogu je obleka prevelika.

Ves čas opazujem mame, ki svoje otroke zadekane v zimske vreče in budne vlačijo po vročih trgovinah. Zakaj jih vsaj malo ne slečejo? My point: če imaš denar za shopping – imaš najbrž tudi tistih 15 eurov, da z njimi plačaš varuško. Otroci pa vsi kot mali debili. Strmijo v prazno. Tudi petletniki v vozičkih. Ne predstavljam si Lumpacija, da bi sploh sedel v vozičku, kaj šele mirno.

Sledi ogledovanje torbic… V Longchamp vsa srečna najdem nahrbtnik iz linije Le Pliage v lavanda barvi… a kaj ko v vrsti za plačati stoji – reci in piši – 23 ljudi. Opustim namero, da se postavim v vrsto, ki me spominja na socialistične vrste za kruh. Next stop – Chloe bags… Privoščim si 50% znižani obesek za ključe.

Smer Galeries Lafayette Maison. Tudi tukaj so vrste. Čakam mojo “buddy, buddy”, da plača brisače. Jep, v Parizu znižajo VES tekstil in še kaj drugega. Skratka, znižali so vse; Bodum kafetjere, okvire za slike, fensišmensi lonce za kuhanje in jasno brisače ter posteljnino. Ves čas mi v glavi zvoni stavek “kako boš to transportirala domov?”, zato zatrem željo po nakupu posteljnine Jalla, ki je včasih krasila tudi police v Harvey Normanu, potem pa zgleda niso uspeli dobiti kritične mase ljudi, ki bi za posteljnino odštela več kot 100 eurov.

Z zadnjimi močmi se odvlečem še do Monoprixa. Kupim 7 gelov za prhanje Ushuaia. Smells good, costs peanats (beri 2,5 eura). Nothing fancy really, ampak res moji najljubši.

Drop down… skoraj padem v hotelsko sobo. Polni načrtov rezervirava Budda Bar, ampak se privlečeva samo do sushi menze, again. Ja, ja, saj sva res patetični, ampak bar hopping res nikoli ni bil moj šport.

Nedelja… 8h. Sonce… Kdaj sem že nazadnje videla modro nebo? V soboto nama je namreč dež naredil “very sexy” hairstyle… Vstajanje, zajtrk, RER A, smer outlet Village na postaji Val d’Europe (ena postaja pred Disneylandom, what else). po 45 min sva prispeli. Takoj sem ujeta. Trgovina z otroškimi dizajnrskimi oblačili. Toliko otroških Chloe cunjic nisem videla tudi v sanjah ne. Po eni uri selekcioniranja in kalkuliranja nabavim nekaj lepih kosov.

Trgovine so polne stvari. Obiščem Longchamp, Armanija, Diane Von Furstenberg, Celine (yes, yes, yes!!!), kjer se zavestno odpovem krasni svetlo roza torbi. Sledi Givenchy, Missoni, Max Mara, Furla, Salvatore Feragammo, Cacharel in Kenzo… Tukaj mi uspe veliki met. Možu nabavim usnjeno torbo za prenosnik, potovalno torbo na koleščkih, pulover in srajco… vse skupaj za cca 75% ceneje. Ne morem verjeti svojim očem. Tudi kreditna kartica je zadovoljna.

V Burberryju se gnetejo Japonci. Trečkoti kar letijo po zraku, od multi prisotnega klasičnega Burberry vzorca pa že kažem prve znake epilepsije. Pred Tod’s ljudje pridno čakajo v vrsti za vstop. Ralph Lauren – same picture…

Time to go… Za konec si privoščiva še kosilce v cafe-ju pri cerkvici Madeleine. Pot na letališče… letimo… (v družbi neandertalskih tipov, ki v vrsti za nama razglabljajo v mačističnem stilu in to z navitimi decibeli)… Brnik… reality strikes. Zbudim se iz modnih sanj v svojo družinsko idilo. Otroka spita… mož pa… čista desetka. Preživeli so vsi trije.

Posodi mi svojo roko (in obleke)

Tuesday, December 29th, 2009

Zagotovo ena največjih “pomanjkljivosti” starševstva zelo majhnih otrok je neažurno obiskovanje kina. Ko se enkrat navadiš na to, da pač malo čakaš in se v bistvu navdušiš nad tem, da se ti ni potrebno drenjati v Koloseju, si zmagal. Film leto, dve ali tri kasneje veselo pogledaš na DVDju. Če se ti res zelo mudi, pa ga najameš s pomočjo Apple TVja in i Tunes kartice.

Prednosti “domačega kina” so zagotovo naslednje:

- ni stroškov z varuškami ali oportunitenih stroškov z babicami

- malčki so pod kontrolo, film pač prekineš in se med predstavo ne žreš, če je doma vse OK

- namesto kokic si lahko privoščiš kozarec rdečega in hrano po lastni izbiri

- vedno sediš v “najboljši vrsti”

itd…

Takole sva si z možem v teh dneh ogledala tri filme.

Za začetek večno zabavno Sandro B. v filmu All About Steve. Verdict: I’ve seen better of her.

Sledil je film s Hieglovo Katarinco in Gerardom Whatever, ki sliši na ime The Ugly Truth. Verdict: pretty decent. Najboljši del tega filma bi bil zagotovo komentar Gerarda na opisovanje popolnega moškega (ki kot trdi ona, obstaja) kot ga vidi Katarinca v telefonskem pogovoru. Potem ko jo nekaj časa posluša izjavi: “Are you sure you are not calling from Europe?”

Za konec pa nekaj let star francoski film s prelepo Charlotte Gainsbourg; Prete-moi ta main (v dobesednem prevodu: Posodi mi svojo roko). Ali kot so to velemno prevedli v slovenščino: Kako se poročiti in ostati samski. Krajše zgleda ni šlo. Never mind, film NAMA je bil všeč. Kar je že zagotovo svojevrsten uspeh. Sploh so mi francoski filmi všeč. Imajo vedno nek dodaten zaplet, ki ti ga hvala Bogu ne razkrijejo že v napovedniku. In prav ta zaplet naredi film veliko bolj oseben in cool. Skratka, tudi če niste ljubitelj (francoske) mode (tiste bolj street smart) se film splača videti. Moškim bo všeč Charlotte (tako posebna je, da je prav izjemno lepa), ženskam tudi, zgodba je simpatično smešna, zaplet do srca segajoč. Cherry on the top pa je styling, ki so ga namenili Charlotte. Prevrtala sem cel net, da bi vam pokazala nekaj teh prelepih oblekc, ampak kaj ko se vse fotke fokusirajo na igralkin obraz, ki je mimogrede hči “razvpitega” para Birkin/Gainsbourg.

Ja, hči tiste Jane Birkin po kateri se imenuje slavna Hermesova torbica in tistega Serge Gainsbourgja, ki je v 60ih letih s svojimi dejanji provociral celo tako svobodomiselne Francoze. Skupaj pa sta med drugim vzdihovala v pesmi “Je t’aime…. moi non plus”. Tole slednje je pri nas najverjetneje še najbolj znano v zvezi z njima.

V Charlotte torej ne boste našli niti kapljice francoske krvi.

Vsekakor priporočam ogled filma in svojo modno pozornost nujno usmerite na naslednje obleke, ki jih nosi Charlotte:

- vojaški plašč

- turkizno zeleno obleko, ki odkriva eno ramo

- belo obleko na V izrez.

Ter seveda… UŽIVAJTE v prvi vrsti vašega domačega kina.

O, mega! Eau Mega Viki & Rolfie

Monday, December 28th, 2009

Lepotno-modni goodies na Zapravljivkinem sajtu ne počivajo. Agentka Sara se je podala v lov za najnovejšo dišavo Viktor & Rolfa, ki sliši na ime Eau Mega. Pomaga, če imate prijatelje v Parizu, ki V&R parfumčke ovohavajo 24/7 ali vsaj 8/5 (se pravi v delovnem času, čeprav je ta v Franciji še vedno le 35ur na teden, torej 7/5)

Skratka en 50ml Eau Mega samo za vas. No za eno/enega izmed vas. Sicer je zunanja embalaža na poti iz Pariza do Ljubljane izgubila ves svoj pomen + na originalni flaški piše “not for sale” ampak upam, da vas to ne moti.

Eau Mega je za razliko od Cvetlične Bombe bolj svež parfum, ki pa ne želi biti “športen”. Najprej vam bodo nosnice napolnile note potonk, jasmina limone. Nato pa se bo vonj razvil ve nekaj bolj “toplega” z notami: cedre, sandalovine in muska.

Tudi embalaža ni od muh, ker Viki in Rolfie pač vedno nagruntata kakšno dobro foro. You willl see. No ja, najbrž ne pri nas, razen, če ga k nam vozi Muller.

Kaj bomo počeli? Ogledali si bomo nekaj novih kreacij Vikija & Rolfija (ki ju prav zares obožujem, čeprav sta na trenutke kar preveč kreativna) in v zameno bom vesela nekaj vaših komentarjev na njuno precizno in navdihujoče delo. Bi imeli? Ja ali ne? Kaj bi in kaj ne bi in zakaj? Vot ju lajk end vot ju not lajk, kot bi rekel kakšen Italijan…

Ko govorimo o V&R zagotovo ne moremo brez ekscentričnih krojev, ki pa so tako do pikice izdelani, da vam kljub temu prirastejo k srcu…

No, v tej obleki bi najbrž videli samo Bjork, če bo slučajno nominirana za Oskarja, ampak mislim, da je to bolj v kategoriji “not likely to happen”.

Tole jaknico bi si najbrž znala nadeti tudi Beyoncee, da bi se poigrala z optičnim učinkom povdarjanja zgornjega dela, ki bi skompenziral spodnji del telesa.

No, na sami modni reviji se najde tudi kaj bolj “normalnega”, berite noslijivega. Ponavadi v njunih najljubših barvah svetlo peachie-pink in črni…

Za hlače v tej kategoriji je seveda treba nositi največ številko 34. Kar velja tudi za črno oblekico spodaj, ob kateri sem sicer dobila rahel preblisk, da sta morda za “guest designer” za kak teden ali dva k sebi povabila Iris Mulej, ki jo jaz še prav posebej “obožujem”.  No, dokler nista k sebi vabila Jerneje Z, baletke, ki sama šiva, jima je vse oproščeno.

Medtem, ko me je njuna resort kolekcija preposto navdušila. I want it all!

p.s. V naprej obveščam vse, da tokrat ne bom nikogar izločala iz “randomiziranja” tudi, če boste na kolenih prosili. Izločanje je za Zapravljivke preveč zahteven posel, ki odžira dragoceni čas surfanja po shopping sajtih.