Zadnjič sem nekje prebrala, da je že kot otrok sovražila najlonke in vedno uporniško nosila pletene nogavičke. Zato ne čudi, da jih pogosto najdemo v njenih kolekcijah. Letos pa me je tako navdušila z njimi, da si jih enostavno moram omisliti tudi sama. Stvar je samo še pod vprašajem doziranja, saj si pri 36. letih ne morem privoščiti prav vsake neumnosti z modnih pist. Skratka sandali ali zaprti čevljci – nogavičke so “in”.

Nogavičke pa niso edini detajl njenih dveh kolekcij, ki bi ga želela zase (žal, edini izvedljivi saj mi moj budget kaj drugega niti ne dovoljuje). Lakasti čeveljci, pletene usnjene ali gladke lakaste torbice, volance na dekolteju, pretiravanje z očali, frizure iz 60 (s trakovi v laseh, bien sur) ter pletene rožice ali take iz čipk v lavanda barvi iz Miu Miu kolekcije…. ah, kako popolno!

Po drugi strani pa Miuccia zna tudi malo črno oblekico narediti tako “classy”, da jo enostavno morate dodati med svoje klasične kose, ki bodo nekoč krasili “vintage” garderobo vaše hčerke.

Vas preseneča modna revija v pariški kavarni? Revija Ter et Bantine, za katero je v 70. letih kreirala absolutna kraljica francoskega spodnjega perila Chantal Thomass.

Ali pa kako nenavadno za današnji čas so izgledali gosti modnih revij Haute Couture Yves Saint Laurent?

Kako je izgledala moda Chanel leta 1982, po smrti Coco Chanel in preden jo je Karl kot Feniksa dvignil iz pepela?

Koliko let že fura Jean Paul Gautiler svoje korzete, ki jih je tako spretno ponotranjila Madonna (je bila prej Madonna ali Gautierjevi korzeti – v stilu ali je bila prej kura ali jajce).

Ste sploh opazili božjastno frizuru obiskovalke na reviji Yves Saint Laurenta leta 1978? Sam hlačni kostim in klobuk bi namreč lahko po pisti mirno paradirala tudi v zimski kolekciji 2011.

Kaj pa Alaiajina »wrap dress«, ki jo je nedavno (spet) recikliral Max Azria (ki je še en francoski kreator, ki so ga tako kot Alaiao najprej »izvozili« iz Tunisa v Francijo) za Hervé Léger v letu 2009 (s tem, da je sam Herve Leger oblekce ovijal okoli modelk tudi v letu 1995 in spet smo pri vprašanju kure in jajca).

Seveda ne morem niti mimo meni tako ljube Chloé (za nastanek katere je »kriva« Gaby Aghion- Parižanka egipčanskega rodu), modne hiše, ki jo je v 70. letih vodil sam Karl Veliki. V njegove kreacije pa so se rade oblačile tudi Jackie Kennedy, Grace Kelly ali Brigitte Bardot.

Na koncu se v mislih lahko zavijete v ljubke Castelbajacove medvedke, si nadanete Muglerjeva krila ali pa preprosto oblečete  topel pulover Comme des Garcons, še en kos, ki bi mirno lahko “pobegnil” tudi iz 21. stoletja.

Skratka, zagotovo poslastica (kot tudi tale bela obleka Madame Gres) za vse ljubitelje mode in nostalgije.

Ko je v osemdesetih prevzel Chanel, je bila Chanel blagovna znamka na robu propada. Karl ji je vliv življenje in še več kot to, Chanel je postavil na piedestal, iz njega je naredil creme de la creme modne blagovne znamke.

Skratka ko je Karl prevzel Chanel je imel kakšnih 25 let manj in kakšnih 25 kil več. Lasje še niso bili snežno beli, so pa že bili povezani v konjski rep. Takrat se je tudi začel ukvarjati s fotografijo, saj je, kot perfekcionist, vedno negodoval nad fotografijami, ki so mu jih sproducirali drugi fotografi.

25 let kasneje je Karl totalno fit, počasi pa se tudi že prebuja iz svojega black & white obdobja stylinga, ko ga nismo mogli zaslediti v ničemer drugem kot v črno-beli kombinaciji. Danes ga lahko vidite tudi v sivi ali vijolični. Hvala Bogu, že tako mi ni bilo jasno kako se ni in ni naveličal »večne črne«. Na trenutke sem jo povezovala že tudi s kakšnim morebitnim stanjem depresije. No, če ni bil depresiven on, sem bila jaz. Tako sem si ga že želela videti v čem drugem.

Še vedno pa nosi nepogrešljiva črna očala. Ata Karl ima tudi že častitljivo starost, ampak se ne da. Vedno znova nas preseneča. Medtem ko ostali kreatorji svoje pre-kolekcije posnamejo kar v studiu je Karl kot se za sončnega kralja spodobi obujal spomine na zlata leta Saint Tropeza, malega obmorskega ribiškega mesteca na Azurni obali, ki sta mu famo vlila Brigitte Bardot in Harley Davidson (zares priporočam, da si video ogledate… veter v laseh se bo pojavil, ko zaprete oči).

Karl je tudi hiper produktiven. Medtem ko na pre-kolekcijah ponavadi vidimo med 20-30 stylingov nam Karl postreže z več kot 80. In po vrhu tega so nekateri še tako »user friendly« da vam res ni treba skočiti do 31, Rue Cambon v Parizu, da bi bili totalno »in«. Zagotovo imate doma en par belih hlač, široko belo bluzo, tudi širši trak, ki ga lahko spremenite v pas se zagotovo najde (broško s fejk kamni vam priskrbi H&M), na ljubljanski tržnici pa vam Pajk za celih 15 eurov proda slamnat klobuk, ki vam pričara ultimni Chanel videz za naslednje poletje. Celotna kolekcija je čista poezija… ležerne svile, višijski vzorec, omamne barve. Seveda ne gre brez Karlove klasike. Črne & belo. In samo belo… poletje kot se šika.

Zdaj pa sporočilo za slavno Chanelovo PR-ovko za kozmetiko –  Virginie iz Pariza. Virginie, ne poznava se, ampak vse novinarke v Sloveniji in na Hrvaškem te opevajo. Ali lahko za božjo voljo naslednjič razpošlješ naokoli malo manj lakov za nohte iz omejenih serij, ker so jih že mesece (še danes)  polne vse revije, v drogerijah pa niti enega in to ne danes, ampak že dva meseca nazaj jih ni bilo več moč kupiti. Merci.

Ne, niste. Kar poglejte svoje slike iz otroštva in videli boste, da ste tudi vi tako »nedolžno« brez vseh teh pik. Pike so prišle z leti. Z leti vsakodnevnega izpostavljanja soncu ponavadi kar brez zaščite. Včasih namreč nismo bili tako »osveščeni«. Sonce je bilo dobro, opekline »nedolžne«. Ok, saj danes vemo, da je sonce nevarno, da povzroča kožnega raka in pospešuje staranje kože (sploh odhodi v solarij), nastanek gub itd. Zato pridno kupimo kremice kadar odidemo na morje. Ko smučamo pozimi pa na to niti toliko ne pomislimo, da se od snega sonce še bolj odbija in nas dvojno »prži« od zgoraj in spodaj. Tudi ko »šetkamo« po mestu ali samo letimo iz enega sestanka na drugega.

Heh, Njujorčanke že vedo. Clinique je že vsaj 15 let nazaj začel na veliko oglaševat City Block kremo z zaščitnim faktorjem. V ZDA se ne proda nič, kar ne vsebuje faktorja. V Aziji je bolje, da sploh ne pridete na tržišče z novim čudom kozmetike, če niste notri dali vsaj faktorja SPF 15. In seveda poleg UVB tudi dobre, ma kaj dobre, odlične UVA zaščite.

Pomembno pa je tudi, da svoj »obrambni mehanizem« aktiviramo od znotraj. Se spomnite, že stare mame so vedele, kako je fino jesti korenček, da se vam koža lepše obarva. V osemdesetih letih je tako na trg prišel Braunemon, danes banalno čudo z beta karotenom. Od takrat pa do danes je tudi »priprava na sonce« evoluirala. Polge beta karotena v njih najdemo tudi likopen (izhaja iz paradižnikove mezge in dokazano upočasnuje staranje kože) in probiotike, ki krepijo telesu lastno obrambo pred soncem.

Ne sprašujte me preveč, ampak v naši koži imamo Langerhansove celice, ki izgledajo kot nekakšne hobotnice in prav one nas ščitijo. Ali veste, da je prav rjava barva alias »zagorelost« v resnici obramba kože. Koža proizvaja melanin, s katerim se brani in ta prodira na površino kože. UVA žarki, s katerimi vas bombardirajo v solarijih (ker vas kao ne opečejo) v resnici prodirajo globje v kožo kot UVB (ki so krivci za opekline) in kot v Vojni zvezd ubijajo Langernhanske.

Skratka, priznam, sem deklarirana svetlokožka, ki nikoli ne porjavi. Hvala Bogu sem to zaštekala že nekje okoli 15 leta in sem se nehala pržit na soncu. Kljub temu imam po rokah malo morje rjavih peg (torej obramba kože). Bučka in Lumpacj imata od rojstva samo eno pikico – eden na levi, druga na desni nogi. To sta moja otroka. Bučka je mediteranski tip, a jo vseeno flockam s kremico. Ker obema želim dolgo in zdravo življenje.

Za dve bralki (ki še nista odšli na dopust) pa imam en paketek sončne sreče. Bela torba za na plažo, Vichyjeva kremica Capital Soleil za telo v spreju SPF 30, pa še ena v spreju za vaše malčke (tudi SPF 30), Vichy Aqualia Thermal UV SPF 15 (da boste poleg zaščite tudi navlažile kožo v teh dneh, ko smo vsi potrebni velikega kozarca vode in ga tako lahko privoščimo tudi koži) in pa Inneov Občutljivost na sonce, da boste zdrave, mlade, zavarovane, vseeno ravno prav zagorele in seveda stajliš tudi na plaži.

Ok, če vas zanima – dvignite rokico. Poletje je v polnem teku (vsak dan šteje) in jasno, če ne bo prevelikega odziva bom pač dala prvima dvema. Drugače pa bo na pomoč priskočil random.org.

Takole je izgledal poletni Pariz preden so ga “napadle” razprodaje.

Lanvin

alias, ko želite da se sofa ujema z vašo obleko

p.s. to fotko je posnela moja šoping kompanjonka Karmencita, zato me nikar ne iščite v steklu

… in še obleka brez katere mi živeti ni… prvič

Hermes

Nedolžna belina

Chanel

rdeče in črno ter klasika v obliki torbice

Chloe

neon edition

Stella McCartney

in krasen čipkast blazer, ki je tudi mene kot osebo, ki res ne mara čipk čisto očaral (heh, cena 2000 eurov tudi!)

Burberry Prorsum

… in še en kos, ki ga enostavno MORAM imeti (ko se bo že vsaj dve leti svaljkal v kakšnem outletu)

Marc Jacobs

varnostno priklenjen na obešalnike… what else?

Balmain

banalno… tolikokrat opevani suknjič – tokrat samo na obešalniku

fashion in the air…

Sandro

denarnici bolj prijazna francoska blagovna znamka, ki so jo bojda posvojile prenekatere holivudske dive in francoske aktrese

Jaz sem svoj Carrie moment zaživela ta vikend. Zahvaljujoč Viki in čudoviti 15 metrski jadrnici Elan. V široki plisirani obleki v vseh odtenkih ognja. Morje, jadrnica, šampanjec, otroci, ki se podijo, obleka, ki jo nosi veter. Priceless…

Naj živijo overdressed trenutki! Naj živijo Carrie & co., ki nas topogledno osvobajajo. Overdressed is IN. Overdressed v najbolj nepričakovanih trenutkih seveda. Priti na predpremiero filma Seka v mestu 2 (kot Maja Rejec… BTW – who the f… is she??? Zgleda da sem res za luno…) v oprijetem črnem čudesu, ki naj bi slišalo na ime LBD, is so out! Definitly out! Get a life, girl. And get a mirror.

Odsvetujem tudi ovedressing v bližini kuhinje (sploh v kombinaciji z majhnimi otroki, njihovimi barvicami, plastelini ipd). Aim for colours, bela barva naj bo striktno rezervirana za trenutke, ko so vaši otroci oddaljeni od vas v radiju več kot 500m. Verjemite mi prosim lepo na besedo in ne poskušajte biti kot Charlotte, ki je stvar sponzala na “hard way”.

Nekaj primernih trenutkov za arabian overdressing… piknik sredi Tivolija, sprehajanje psa ob 6h zjutraj po vašem kvartu, nedeljska kava ob Ljubljanici in seveda za najbolj pogumne, obisk Plečnikove ribje trnižnice. Yes you can! Hvala Carrie!!!!

No v Juicy Couture ne bi šla če mi plačajo, ker se v teh oblačilcih ne najdem, ampak nisem se mogla upreti Happy Juicy izložbi in grotesknim smajlijem namesto glav manekenk.

Van Cleef & Arples… aaah, verižica Alhambra začne svoj cenovni razpon pri 13.000 $… heh, prošla baka s kolačima.

Louis… by Marc

Hello Melanija, ups sorry, Melanie…

Chanel v Sohu… oh so bohemian.

Pa zavijmo še v Barney’s…

… v prvo nadstropje…

… pa v drugo…

… in v tretje do škarpet. Louboutainke se začno nekje pri 700 $. Can I help you? No thank you, se samo slinim.

Ah Audrey…

Razstava posvečena amerškim ženskam, ki se je istočasno odvijala v Momi, je navdihnila številne izložbe…

… kot tudi materinski dan, ki ga v ZDA praznujejo 9. maja.

In tale slednja izložba je meni najljubša. Never mind vse te torbice, slike so fantastične. Very emotional. In ja, vse je samo marketing.

For Klea… to be continued (a že spet? … Joj kakšna soap opera pa je zdaj to!)

Kako nekaterim ženskam uspe, tudi v sobi polni mlajših in bolj napedenanih dam, pritegniti pozornost nase in samo nase? Je to moč? Karizma? Ali je to preprosto “mojo”?

Zakaj so nekatere ženske tako privlačne tudi v zares zrelih letih? In njenih gub seveda ne opazi nihče. Ok, saj vem, imamo botox in tudi Hillary Clinton, ki je po mojem ena od takšnih žensk, je najbrž že kdaj posegla po njemu, ampak kot bi lahko rekli “she didn’t abuse it” kot na primer Nicole Kidman, ki je pač “lepa” (ja, tudi tukaj razumem, da imajo vsake oči svojega malarja) ampak ni pa kot Meryl Streep, ki definitivno ni “lepa” je pa tako “it” (oziroma ima “something”) da tudi moški raje pogledajo film z njo v glavni vlogi, kot da bi gledali “filler all-over” Kidmanco.

Kaj je njihova skrivnost? A penny for this secret… Zagotovo gre za veliko mero intelekta, ki pa zmešan z nepredvidljivo substanco, ki jo težko opredelimo. Šarm? Stil? Izkušnje? God knows what it is…

In v bistvu nam take ženske ni potrebno iskati zgolj na straneh revij, v Hollywoodu ali na političnem parketu. Najdemo jih v vseh “milleu”-jih (beri – sredinah). V vaši službi, pa tudi pri nedeljski maši. In pri tem ne govorim o (mladih) fatalkah formata Monica Bellucci (ki je na oglasu za Dior sicer prečudovita ampak karizmatična je pa, vsaj po mojem mnenju, samo njena torbica ….  ali Sophia Loren (many, many years ago in na žalost zgleda, da se ta kategorija ne stara ravno najbolj “graciously”), ki z velikim dekoltejem, polnimi temno rdečimi ustnicami, ozkim pasom in levjo grivo uničijo vse (vaške) zakone.

Govorim o ženski, ki spregovori in ostali utihnejo in to ne zaradi gibanja njenega prsnega koša ko premika ustnice, ampak zaradi vsebine, smisla in teže besed, ki jih izreče. Govorim o ženski, ki ima veliko samozavesti in samospoštovanja, ki se brez zadrege tudi pri plus 10kg na sebi, po prostoru giba kot puma. Govorim o ženski, ki vas sproščeno ogovori in nasmeji (vas in sebe in to iz srca). Govorim o ženski, ki je dosegla svoje sanje in jo prav malo briga kaj o njej govorijo in če o njej govorijo (dobro ali slabo). Po navadi nihče niti ne tračari o njih, ker so topogledno dolgočasne (razen kadar njihov mož obdela kakšno pripravnico).

Kaj dam kaj dam, da bi poznala njihovo skrivnost… Ker (žalostno) dejstvo je, da se s tem najverjetneje rodijo. Kdo so te “ljubljenke bogov” (če je verjeti Grkom) med Slovenkami?