Arhiv za ‘Bollywood’ kategorijo

Celebrity bloggers

Tuesday, April 13th, 2010

Naletela sem na zanimiv članek v francoski Elle (no offense Elle SLO…) iz dne 19 marca… tako da najbrž ste nekateri tole že videli, ampak never mind. Članek govori o fenomenu modnih bloggerjev “svetovnega formata”. Berite, pišejo v angleščini, ki je jezik, ki bi ga danes najbrž govoril tudi že pračlovek, tako da jih razumejo že otroci (takoj ko nehajo gledati Telebajske).

Skratka, na prvih fotkah nad člankom (stran 193) se bohoti Tavi Gevinson, 13 letnica, modna bloggerka par excellence. Njen blog je, če me vprašate, kul, njena posebnost pa je njen izdelan attitude za nekoga, ki ima komaj 13 let. Na fotkah seveda ni sama. Najprej jo vidimo v družbi Riccarda Tiscija, nato Karla velikega in na koncu še Johna Galliana. Jep, damica je bila, ne samo povabljena na vse modne revije, ampak je celo sedela v prvi vrsti. In to je na Haute Couture reviji Diorja baje precej razjezilo neko modno urednico iz Anglije, ki je “reva” morala sedeti v drugi vrsti in ker je Tavi nosila neko nemogočo pentljo na glavi, ki se je pretvarjala da je klobuk, je užaljena dama celo Twittala, da zaradi te pentlje ne vidi na pisto. OMG!

Kakorkoli že – Tavi res ne izgleda “normalna” 13 letnica. Najbrž je neke vrste modni Mozart, ki bi lahko ostal anonimen, če se ne bi zgodil čudež bloga. Si predstavljate, da bi svoji hčeri pri 13 letih dovolili, da si lase pobarva na SIVO, da na glavi nosi petljo XXXL formata in (kot pravi sama) oversized netopirske jakne. Tavi bojda cele dneve samo sedi v svoji sobi in bloga. No tudi fotografira in po novem hodi tudi na vse modne dogodke po svetu. Za vas ne vem, ampak jaz sem ji precej fouš.

Članek nato govori še o slavni blogerski strani The Sartorialist. By Scott Schuman and Garance Dore. Ne vem kdo je blog v samem začetku naredil in kdo od njiju je zdaj bolj slaven, ampak ona dva sta pač par in pri takih nikoli nič ne štekaš. Kar je jasno je, da garance oblači Sonia Rykiel, Scotta pa Burberry, what else?

Sledi slavospev Bryanboyju, ki se nastavlja (ah, oh, uh…) tetoviranim rokam Marca Jacobsa. Gosh, je suis jalouse! Bryanboy je 20 letni Filipinec, ki sam zase trdi, da je najbolj gejevski modni blogger sploh. Naj bo kar hoče, spet moja foušarija, ker Marc mu je celo posvetil TORBO! TORBO, OMG! Me too, me too! Smrk, prošla baka s kolačima…

V Elle UK (May) na strani 105 spoznamo Jane Aldrige, ki ima bojda 1000 parov čevljev in blog s prav prikladnim imenom Sea of Shoes. “Elle loves fashion bloggers” pravi članek (yeah right!) in Jane predstavi kot kakšno bodočo Nobelovo nagrajenko za književnost… or something. Jane ima 18 let in obožuje blog  Luxirare.com. Jane po Twittu spremjla Garance Dore, za katero članek v French Elle trdi, da je edina “frenči” v top 10 blogerk v blogosferi in da njeno mnenje pač ŠTEJE! Če še niste vedeli…

Nad blogerji se v franč članku zmrduje Olivier Zahm glavni urednik kultne frenč revije Purple, ki sicer tudi sam bloga in bojda pridela 100.000 obiskovalcev na svojem blogu Purple Diary. Kao češ, da itak so po večini vsi blogi brez duše, ki bi radi postali Garance Dore in seveda dobili iste privilegije obiskovanja modnih revij in bla, bla, bla… to make the long story short, po njegovem bi bilo bolje v prve vrste modnih revij posaditi dobre fotografe, pisatelje in umetnike, kot pa 13 letne blogerje. Puf, spet en elitist, ki bi raje videl da se zadrži fevdalni red v modnem svetu in da časi demokracije nikoli ne ugledajo belega dne.

V članku sicer omenijo še nekaj blogov in sicer: Style Bubble (by Susie Bubble from London), Fashion Toast (by Rumi Neely) in Tendences de mode (par Coco).

Zaključek pa… čisto tipičen revijalni. Lets face it – revije izgubljajo bralce, vsakdo lahko brezplačno dostopa do blogov, si ustvarja svoje mnenje, išče svoje idole in kreira svojo (modno) realnost. Tako frenč Elle zaključi, da je možen propad slave teh blogerjev skrit v dejstvu, da jih bodo modne znamke preveč oblegale, jih povzdignile v zvezde (v zameno za promoviranje njihovih kolekcij), bralci pa jih bodo “zapustili” ker bodo nehali biti kredibilni.

Kaj lahko rečem na to? A vous de juger. Alias – presodite sami.

Obrazi tedna

Tuesday, April 6th, 2010

Že nekaj časa mi ne gre iz glave, da je naš vrli minister Križanič na las podoben enemu od sedmih palčkov iz Sneguljčice. Mislim da Grumpyju. Sicer pa mu ne manjkajo niti zašiljena ušesa. Na žalost mislim, da ne bo obudil Sneguljčice in vse bi dala da bi brata Grimm lahko tega palčka izčrtala iz pravljice. Na primer tako, da bi ga pojedla zlobna kraljica mačeha.

Prav tako si ne morem kaj, da ne bi skomentirala fotk Ote Roš v zadnjem Storyju (žal nimam dokaznega gradiva, ampak mislim, da lahko na Petrolu do četrtka še preverite kar na štantu z revijami). Ote ne poznam, she is not my type at all (itak, ker nisem moški pa tudi drugače mi ne sede) ampak fotogenična res ni (še kar nekako je izgledala na eni fotki lani poleti v Playboyu, pa še tukaj so jo nabrž hudo na fotošopirali). Na sliki v Storyju – v gležnarjih s peto in v žametnih “legicah” je njen obraz tako prisiljen in NE rockerski, čeprav so si ta rockerski wibe na vsak način želeli prikazati. Že ko je lansko leto vstopala na TV in jo je bilo po vseh medijih za vrh glave, je bila v Obrazih čisto neprebavljivo okorna v objemu dveh tipov. Naj mi vsi najini skupni Fejsbuk prijatelji oprostijo (naštela sem celih 8). OMG.

On the other hand zelo mi je všeč Nina Pušlar (pa imava samo enega skupnega frenda na Fejsu), njen glas, njen stas in njena nova frizura (barva in “šnit”). Kapo dol. Seveda bi tudi njeno pesem milijonkrat raje videla na Eurosongu kot Žlindro in Kalamare (ali kot je napisal nekdo v komentarju pod videom na YouTube  - Lignje in Govedino).

Sicer pa je jutri Svetovni dan zdravja, ki je pri nas doma obeležen z boleznijo. Lumpacij je na Hikoncilu (v četrtek pa naju čaka še pregled pri gastroenterologu… moj revež vedno zboli za svoj rojstni dan, ki letos pade na nedeljo. Lani je pridelal pljučnico), mislim da bom jutri tudi jaz na Hikoncilu. Če le uspem priti do zdravnice. Vsekakor vsem skupaj voščim en lep dan zdravja (7. april). Še posebej vsem mamam (in očetom) malih nadobudnežev želim, da večkrat pomislite tudi na svoje fizično in mentalno zdravje in si utrgate kaj časa tudi zase.

Ampak Zoki Koki je se je izkazal in pokazal izkušnje, ki si jih je nabral kot dedi. Otroke ljubljanskega vrtca je odpeljal na grad. Najs. Ko je deklica padla, ji je celo obrisal zemljo s kolen.

No, tale Dnevnikov video me je danes sicer naredil večer. Nujno si morate ogledati mimoidočo Ljubljančanko, ki je skoraj da skočila v predsednika Turka (kot da sta še včeraj skupaj pila kavo) in hočeš nočeš ji je moral galantni predsednik predstaviti svojega visokega gosta, ki ni nihče drug kot Kofi Anan. Video je “to die for”. Sploh ker se na koncu ženička od visokih gostov in njihovih gostiteljev poslovi s “čau, čau”. Mein Got!

Nič, dajmo se še malo pozabavat…

  • Bi me Križanič Grumpy, če odstopi še preden razpade koalicija
  • Tota Ota, če bi ostala na radiju
  • Nina Bouquet, ker je res en pravi rdečelasi pušelc
  • Dedi Zoki z otroki
  • Dvojec ženička- Turk… brez krmarja

Top 3 holivudske mame

Saturday, January 23rd, 2010

Po obilnem listanju (stricktly službenem) ženskih revij, januarskih in nekaterih že ferbuarskih, sem prišla do naslednjega zaključka… Naj kjut, seksi, simpa in sploh mame iz showbiza so (čisto moj osebni izbor):

1. Jennifer Garner

…she is like a girl next door, poročena z Benom (aaaaah….)… Tako je simpatična, da jo naravnost obožujem. Njun družinski lifestyle bi bil lahko tudi vaš, komu mar za poklic, ki ga opravljata. Sploh nimate občutka, da sta oh so famous.

2. Liv Tayler

…ona je res vilnska, lepa in … evo ostala sem brez besed. Perfect!

3. Milla Jovovich

…ker se ni sramovala odvečnih kil po porodu, ker je low profile in ker je pač Peti element… pardon Milla.

Sicer pa, so not cool – Katie Holmes (tudi če res za obleke za Suri zapravi 20.000 $ mesečno)… kmalu bom začela verjeti, da je Tom ta “normalen” del te familije. Sploh odkar se Katie sprehaja po mestu v topli jakni, Suri pa v oblekici brez rokavov. Da o “tistih” visokih petah ne govorimo. Ista, I hate kategorija – Angelina… ne morem je, kaj pa vem. Vsega je preveč.

Dobra doza dojenčkov, Ircev in SJP v letu 2010

Wednesday, December 30th, 2009

Včeraj sem se spet malo po malo opajala z napovedniki za nove filme. Vsekakor vsem mamicam priporočam ogled dokumentarca Babies, ki prikazuje prvo leto v življenju 4 otrok: Namibijca, Japonke, Mongolca in Američana iz, no less than, San Francisca. Mislim, da ne bodo ostali ravnodušni niti tisti, ki otrok nimajo.

Zanimiv mi izgleda tudi film z naslovom Leap Year. Simpatičen zaplet in seveda Irci, Irska, pubi… bolje ne bi moglo biti.

Sicer pa mislim, da se bomo v 2010 nagledali Sarah Jessice Parker. Dama ima v žaklju za nas kar dva opevana filma.

Sex & The City 2 in Did You Hear About the Morgans.

Oba sta zagotovo winnerja. Zakaj? Khm, Sex & The City 2… tudi če bo zgodba še tako neumna, jo bodo reševale igralke. Charlotte je moja najljubša, že samo če se spomnim prizora iz prvega filma, ko ji ob nadiranju Mr. Biga (a je bil pri nas Faca ali je bil Faca v HR izvedbi, hilfe, hilfe!!!… oh, pravzaprav se je imenoval Živina) odteče voda. S Charlotte se lahko poistovetim tudi glede tistega, ko Samantha nadira Mirando zakaj se ni depilirala po nogah. Samantha pokaže na Charlotte in reče: “She is married too and she is not growing rain forest on her legs” ali nekaj podobnega. Zgleda, si bom tudi prvi del še enkrat pogledala.

Skratka drugi del filma je sodeč po napovedniku zelo obetajoč, čeprav je vsebina, kot so o njej pisali mediji, malo za lase privlečena (Mr. Big – recesija – varanje… bla, bla, bla… get over this crap already, how much can a woman take???). Tudi tisti strašni “oh so 80-ies”  styling s trajno in v belih kavbojkah, ki so ga tako razvpito kazali po rumenih časopisih ni nikjer viden v napovedniku.

Besedica ali dve o tem stylingu. Styling sam po sebi je popolnoma neoporečen. Oporečna je trajna, ki so jo nabili Sarah J. na glavo in seveda to, da je ona za svoja leta čisto preveč suha zato se ji še trikrat bolj poznajo vse gube, sploh na vdrtih licih. Napovednik pa zgleda obetavno. Stylingwise seveda. Film se obeta od 28. maja dalje.

Že prav kmalu pa se obeta Sarah v kombinaciji z večnim smeškotom Hughom v filmu Did You Hear About the Morgans. Tukaj nam New York privoščijo samo v začetku filma, kasneje pa nas preselijo na tipično ameriško “podeželje”, kjer se sprehaja tudi Sarah Palin. Napovednik obeta. Zgodba obeta. Skratka, obetavno. See for yourself.

Filmi za predbožični čas

Thursday, November 26th, 2009

Vsem, ki jih predbožična evforija moti, se že v naprej opravičujem, ampak še malo, še malo, še malo pa bo december in jaz sem stari romantik. Obožujem sneg, okrašeno božično drevesce in čokoladni liker. Zato vam bom najverjetneje precej “nabijala” v “Christmas spirit-u” v mesecu, ki je pred nami. Ok, pravno formalno opravičilo je za mano, tako da, let’s get this party started!

December ima seveda tudi “svoje filme”. Poleti bi človek gledal Mamma Mia, v decembru pa je moj seznam filmov na DVDju, ob kuhančku, modenjakih, kaminu, ki ga imam samo v glavi ne pa tudi v stanovanju, sledeč:

The Family Stone (Nova v družini)

family stone

Sarah Jessica je “oh so not Sex and The City” v tem filmu, da si ga je že zato potrebno ogledati. Diane je odlična kot vedno. Absolutni must see predbožičnega časa.

The Holiday

holiday

Nisem pristaš Cameron Diaz, amapk njen soigralec (OMG Jude!) odtehta. In seveda Kate Winslet. Moj mož je sicer ob tem filmu zaspal v kinu tako da… bolj za ženski večer.

Love Actually

love_actually_movie

Eh, kaj bi zgubljala besede o Hughu in Colinu (oh Mr. Darcy!). Pa tudi o vsebini mi najbrž ni treba maštati. Samo kaj ko se ga z možem lansko leto decembra, ko sem bila čisto na koncu nosečnosti z Bučko, nisva upala gledati. Namreč, ko sem bila noseča z Lumpacijem Vagabundom so se mi sredi filma začeli popadki. Skratka, letos bo treba nadoknaditi.

Joyeux Noel

joyeux noel

Pogreje dušo, ni holivudska produkcija, zelo, zelo, zelo lep film. Sploh če imate radi francoščino. Pa tudi drugače. Solze so zagotovo posebna katarza.

Moj mož je k listi dodal svoj “božični prispevek”… Ne verjamem, da ga bova gledala, ampak evo, če imate doma “pravog muškarca”, ki bi znal komplicirati ob zgornjih filmih….ratatatatatata-bum-bum-bum ali Die Hard 2 alias “Umri muško 2″. V katerem Bruce Willis izreče najboljši citat ever: “I am to old for this shit” (Kolikokrat ste to že izrekli, pa niste vedeli, da morate za vaše besede plačati tantieme Brucu?) Izbor je opravičil s tem, da se film dogaja na božični večer, ko “ugrabijo” letališče. Moji rahlo blond možgani si sicer ne predstavljajo kako lahko letališče zvežeš in vtakneš v prtljažnik, ampak tisti, ki ste film videli, vam je najbrž jasno kako se to stori.

die hard 2

Sicer pa mozgam in mozgam in mi ta hip ne pride na um noben drugi film, ki ima božični večer kot osnovno katarzo (razen seveda absolutna klasika Čudež na 34.ulici).

34street

Bom vesela, če malo pobrskate po vaših spominih in mi javite še kakšen primeren film, ker že kuham čokoladni liker, prižigam kamin v moji glavi in si tlačim debele volnene nogavice na noge! DVD player prižgi se!

Flash of Genius

Thursday, September 3rd, 2009

flash1Če vas kdaj zamika, da bi si ogledali film, ki ni zaslužil težkih milijonov, vam bo pa dal misliti, vam priporočam Flash of Genious. Sicer nimam pojma, če ga v videotekah imajo, na filmska platna mislim, da najbrž ni nikoli prišel, vsaj ne k nam, v ZDA pa je najbrž odšel se preden je zares prišel.

Film je narejen po resnični zgodbi, govori pa o izumitelju Bobu Kearnsu, profesorju elektrotehnike, očetu vsaj šestih otrok … Tip je v davnih 60-tih letih izumil tak sistem brisalcev za avto, ki pobrišejo vašo “šipo” le ko je dovolj mokra. Pa mu je izum sunil Ford. Potem pa je svoje življenje posvetil temu, da je zahteval pravico. Pri tem mu je razpadel zakon, izgubil je službo in vmes se mu je celo odpeljalo.

Konec dober vse dobro. Pa je res? V razmislek vsem … se res splača tako skuriti svoj lajf?

V vednost vsem, ki ste (smo) kdaj imeli opravka s korporacijami. Mislim, da se lahko iz tega filma precej naučimo. Že sam “tag line” filma pove vse: Korporacije imajo čas, denar in moč na svoji strani. Vse kar ima Bob Kearns je resnica.

p.s. Dodaten plus za vse, ki vam je všeč Lorelai iz nadaljevanke Midve z mamo.

XOXO… Opravljivka

Saturday, August 29th, 2009

gg1Dolgo časa sem se upirala popularni nadaljevanki za “najstnike”… Moja Mi mi je prigovarjala kako super so stylingi in kako se vse skupaj dogaja v New Yorku, pa se kar nisem in nisem dala.

Zadnjič pa je morala Maci Bu v bolnico in ker sem že vedela, da bom prebedela noč, sem pograbila prvo knjigo z omare, ki mi je prišla pod roke. In tako sem v rokah držala Gossip Girl. Knjigo sem kupila pred letom dni v Aix en Provance, v FNACu. Ravno zato, ker sem hotela začutiti tematiko preden investiram v nakup celotne sezone nadaljevanke na Apple TV.

In tako “me je prijelo”. Avtorica s svojim opisom otrok New Yorkškega”old money”-ja, ki je brez dlake na jeziku. Opravljanje 16 letnikov, ki ne pozna meja v svoji zlobi. Tako je nadaljevanka skozi velika vrata stopila v naš dom. 

Prva knjiga je v bistvu strnjena v prvem delu nadaljevanke. In v knjigi so glavni akterji opisani veliko bolj “bitchy” kot jih prikazuje nadaljevanka. Osebe so veliko manj črno/bele. V resnici so vsi precej sivi, v vseh odtenkih sive pač. Alkohol med mladimi bogataši, ki niso prikrajšani za prav nič na tem svetu (berite, za njih je sprostitveni shopping to, da domov prideš z vsaj eno Chanel torbico, petimi cunjami iz Barneyja in vsaj tremi pari čevljev  s ceno nad 700 $), teče v potokih. In to s privoljenjem in pod budnim očesom njihovih staršev. Stylingi pa so res nori, no vsaj Serenini. In New York v vsej svoji barvitosti… ah.

Se pa knjiga in nadaljevanka razlikujeta v tem, da v knjigi sploh ni opaziti “pritiskov” staršev na svoje potomce, ki morajo kljub temu, da so rojeni s srebrni žlico v ustih, izpolniti pričakovanja svojih saršev. Vsaj v prvi knjigi tega ni opaziti. Za kaj več bi morala nabaviti še vse naslednje. Ki pa jih je… malo morje. V bistvu jih sploh ne znam prešteti. 

Kaj torej hočejo njihovi starši? Imeti morajo dobre ocene, izpolnjevati svoje dolžnosti v družbi in seveda študirati na pravi šoli ter, last but not least, zasesti prav določeno mesto v družbi in tako zapolniti sliko. Voila, picture perfect!

ggZanimiv je tudi trend bloganja, ki ga opisuje knjiga. Ko je knjiga nastajala blog v resnici bojda sploh še ni obstajal. Vsaj tako trdi avtorica. Če je to res… kako zanimivo je videti, da je nekaj “futurističnega” postalo resnično.

Sicer pa, aj lajk, glasbo Trancendersov, ki se pojavlja v nadaljevanki. Blake Lively, ki igra Sereno, pa tudi njen (bojda tudi v resničnem življenju) fant, sta not at all bad.

Čisto simpa nadaljevanka o življenju, ki ga ne boste nikoli živeli. Zato jo vzemite takšno kakršna je in ne traumirajte, ker vaši starši niso leta 1700 ustanovili pomorske družbe od katere še danes živi vaša rodbina v prelepi hiši na Peti Aveniji v New Yorku.

You know you love me, XOXO, Gossip Girl :)

Vroči filmi za hladne jesenske dni

Sunday, August 23rd, 2009

septemberissueJesen vedno prinese tudi nekaj dobrih filmov… jesen in božični prazniki pravzaprav… nekaj, ki jih bom najbrž videla ali pa ne (dvomim, da bodo vsi končali v naših kinih). Ne zmerite mi, še vedno najraje pogledam kakšno dobro chick-flick komedijo, celovečerno risanko ali pa dramo. Grozljivke niso zame. No pa poglejmo:

 

Če se ne motim že igrata:

The Proposal

Ghosts of Girlfriends Past

 

Ostalo pa takole:

Komedije:

The Ugly Truth

All About Steve

It’s Complicated

My One And Only

The Couples Retreat

Play The Game

Drama:

The Time Traveler’s Wife

Paris

The Answer Man

An Education

Julie &  Julia

Coco avant Chanel

Dokumentarec (moda):

The September Issue

Risanke: 

The Princess And The Frog (za vse Maci Bujke tega sveta)

Cloudy With The Chance Of Meatballs (za vse Dudi Dadije tega sveta)

Krimič / avantura:

Sherlock Holmes

Uživajte!

Grosupeljski Beverly Hills

Friday, August 21st, 2009

Zadnjič smo bili na obisku pri moji sestri, ki živi v Grospuljem. Ko se je preselila tja, me je predvsem skrbelo, da moj nečak ne bo zavijal v istem dialektu kot Janez Janša. Hvala Bogu se to ni zgodilo.

Danes pa me skrbi čisto nekaj drugega. Skrbi me, da se moja sestra ne bo nalezla strašno bizarnega občutka za “lepoto”, ki ga premorejo njeni sokrajani.

Le-tega sem okusila v vsej mogočnosti na kratkem sprehodu po soseski.

Potem ko se Maci Bu ni in ni hotela vdati v spanec sva jo s sestro mahnili “en krog” z vozičkom, fantje pa so medtem po moško modrovali. Od mojega sina do sestrinega moža, torej v razponu skoraj 40 let. Ko smo se punce vrnile (Maci Bu se je vdala spancu nekje pri ulici Cankarjeve brigade), me je mož vprašal, če smo jih kaj obirale. Heh, kje pa, ni bilo časa, kajti “prelesna” lokalna arhitektura me je tako “prevzela”, da še danes prihajam k sebi.

Stil bi sploh težko poimenovali, če pa ga že moramo mu recimo gorenjsko-grški slog, kot mu pravi moja sestra. Obvezni so seveda ionski, dorski in korintski stebri. Ponekod celo bizarni stebri v hladnem kamnu, ki žal spominjajo na nemško arihekturo v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Vrata pa so najverjetneje vsi naročili pri isti firmi (vsaj nekaj imajo vsi enako, a kaj ko je takoooooo grdo). Kapnice, bele zavese z volanco ali poceni čipko, balkoni in balkončki (ne vem, če je Grosupeljčanom že kdo povedal, ampak časi Romea in Julije so že minili) in, hit soseske, pajčevina z ogromnim pajkom, na fasadi ene od hiš.

Barve fasad se razprostirajo od limonastega pastela, marelice, barve Barbapape (okviri oken so v obveznem temnejšem odtenku roza barve), preko grško modre do, o moj Bog (ta je moja “najljubša”) zelene, ki spominja na plemenito plesen v francoskem siru (in to v treh odtenkih zelene: plesnivo, še bolj plesnivo, zelo plesnivo).

Potem ko končno človek najde eno dokaj normalno hiško, pa šokira dejstvo, da so si pred vhod dali namontirati kovinsko klopco. Tako da naključne Jehove priče, ki bi vam rade prodale najnovejšo izdajo njihovega glasnika, lahko dlje časa vztrajajo pred vašim vhodom. Bravo!

Kako groteskno je v bistvu gledati ta slovenski smisel za razkazovanje osebnega okusa, ki naj bi kazal na … kaj že? Bogastvo lastnikov hiše? Njihov smisel za lepoto? Bljak, bljak, bljak …

Draga sestra, zaradi mene lahko vsi začnete zavijati v Ivanovem dialektu, ampak prosim, oh lepo te prosim, naj te ne popade želja po barvanju fasade.

Saška Lendero’s smile

Wednesday, July 15th, 2009

Poletje je čas kislih kumaric. Bojda ni nobenih resnih novic, zato mediji pograbijo vse kar jim pride pod roke. Včeraj je tako mojega moža zagrabila paranoja, ker je na “kao” kredibilnem sajtu 24ur.com prebral, da je v Angliji za novo gripo umrla sedemletna deklica, ki, razen da je imela 3 dni suho grlo, ni kazala nobenih drugih znakov gripe. Saj ne, da je zraven bilo še vsaj pet člankov na temo orgazma in pin-up deklet iz leta 2003 … Toliko o kredibilnosti sajta.

Jezus, pa kaj je tem dripcem iz Pro Plusa? Kaj so dosegli s to novico? Moj mož, naravoslovec par excellence, je zapadel v paranojo de luxe, cel večer je spraševal sina (ki je kihal), če ima vročino (vprašanje je bilo posredno namenjeno meni). Ob 23h zvečer sem še jaz posumila, da imam gripo, ker me malo boli grlo.

Zdaj pa si predstavljajte povprečnega slovenskega državljana, ki prebere to novico. Aha, ima suho grlo (saj ne da je zunaj vroče in morda je ta dan spil premalo brezalkoholne tekočine) in že teče k zdravniku. On in še vsaj 1000 njemu podobnih. Zdravniki so na dopustih … V čakalnici pa povečanje obiska za cca 200% zahvaljujoč novici na 24ur. Med pacienti čaka nekaj osebkov, ki so res bolni. Pa ne da imajo gripo. Pač nekaj jih zares tare. Bolni so in zaradi glupega sajta bodo namesto 30 minut čakali na pregled 2h. Hvala Pro Plus!

Ali se lahko prosim mediji v tem času kislih kumaric (če že ne odlikujemo policistov – z intimnimi darili seveda – vsak dan za junaška dejanja) omejijo raje na potencialno ločitev Sebastiana in Tine Cavazza ter, joj to bi bilo še najbolje, na nasmeh Saške Lendero. Ker veste, če dobro pogledate, je najverjetneje vadila leta in leta (morda z masažo), da ji uspe na vsaki sliki čisto pod enakim kotom odpreti usta in pokazati zobe. Pa naj bo to slika pod člankom, ki govori o potencialnem varanju njenega Mihca z neko bejbo, ki ga je bojda uhvatila na Facebooku (saj ne da mi je bilo jasno kaj se je pravzaprav dogajalo …). Ali pa slika Saške na oknu porodnišnice, ko njen (zdaj že skesani) Mihec v naročju drži njuno hči z res inovativnim imenom Aria (jadno djete!).

In če se vrnemo v preteklost … se spomnite, ko je nastala polemika o oprsju Saške Lendero in je trdila, da ji je uspelo le-tega povečati z masažo? Tudi na teh slikah je imela čisto enak kot ukrivljenosti ustnic. Bravo Saška! Ne vem, ali obstajajo kakšni trenerji za foto nasmeške?

Saška je potem “šla na kolena”, postala še bolj “uber” slavna kot je lahko v tej podalpski deželici in nihče več ni omenjal njene masaže.

No, zdaj ko je Saška rodila, se medijem ne bo treba spraševati zakaj ima povečano oprsje. A za voljo nas vseh, za voljo vseh zares bolnih ljudi, ki čakajo pri zdravnikih v teh vročih dneh, ali se lahko vseeno še vedno koncentriramo na Saško in prenehamo s paranojo okoli gripe? Prosim, prosim, zdaj bi lahko videli nasmeh Saške Lendero in njene Arie v varnem zavetju njenega doma, ali pa z njenim novim vozičkom, ki ji ga je podarila Pikapolonica (ja, ja, vsi, ki imamo kartico v Pikapolonici smo o tem “veselem dogodku” prejeli e-mail).

Saška, prosim nasmehni se!