Objave označene ‘kozmetika’

Nouvelle Vague 527

Sunday, August 1st, 2010

Ko sem bila v maju v New Yorku, so na Air France avionih vrteli dokumentarec o Karlu Lagerfeldu. Stvar je precej stara, ampak prej ga sploh nikoli nisem zasledila. Skratka, celo odkritje zame. Film prikazuje Karlovo življenje, njegove prstane, iPode in dekico, ki mu jo je sešila njegova varuška in brez katere še danes ne gre nikamor… touchy…

Ko je v osemdesetih prevzel Chanel, je bila Chanel blagovna znamka na robu propada. Karl ji je vliv življenje in še več kot to, Chanel je postavil na piedestal, iz njega je naredil creme de la creme modne blagovne znamke.

Skratka ko je Karl prevzel Chanel je imel kakšnih 25 let manj in kakšnih 25 kil več. Lasje še niso bili snežno beli, so pa že bili povezani v konjski rep. Takrat se je tudi začel ukvarjati s fotografijo, saj je, kot perfekcionist, vedno negodoval nad fotografijami, ki so mu jih sproducirali drugi fotografi.

25 let kasneje je Karl totalno fit, počasi pa se tudi že prebuja iz svojega black & white obdobja stylinga, ko ga nismo mogli zaslediti v ničemer drugem kot v črno-beli kombinaciji. Danes ga lahko vidite tudi v sivi ali vijolični. Hvala Bogu, že tako mi ni bilo jasno kako se ni in ni naveličal »večne črne«. Na trenutke sem jo povezovala že tudi s kakšnim morebitnim stanjem depresije. No, če ni bil depresiven on, sem bila jaz. Tako sem si ga že želela videti v čem drugem.

Še vedno pa nosi nepogrešljiva črna očala. Ata Karl ima tudi že častitljivo starost, ampak se ne da. Vedno znova nas preseneča. Medtem ko ostali kreatorji svoje pre-kolekcije posnamejo kar v studiu je Karl kot se za sončnega kralja spodobi obujal spomine na zlata leta Saint Tropeza, malega obmorskega ribiškega mesteca na Azurni obali, ki sta mu famo vlila Brigitte Bardot in Harley Davidson (zares priporočam, da si video ogledate… veter v laseh se bo pojavil, ko zaprete oči).

Karl je tudi hiper produktiven. Medtem ko na pre-kolekcijah ponavadi vidimo med 20-30 stylingov nam Karl postreže z več kot 80. In po vrhu tega so nekateri še tako »user friendly« da vam res ni treba skočiti do 31, Rue Cambon v Parizu, da bi bili totalno »in«. Zagotovo imate doma en par belih hlač, široko belo bluzo, tudi širši trak, ki ga lahko spremenite v pas se zagotovo najde (broško s fejk kamni vam priskrbi H&M), na ljubljanski tržnici pa vam Pajk za celih 15 eurov proda slamnat klobuk, ki vam pričara ultimni Chanel videz za naslednje poletje. Celotna kolekcija je čista poezija… ležerne svile, višijski vzorec, omamne barve. Seveda ne gre brez Karlove klasike. Črne & belo. In samo belo… poletje kot se šika.

Zdaj pa sporočilo za slavno Chanelovo PR-ovko za kozmetiko –  Virginie iz Pariza. Virginie, ne poznava se, ampak vse novinarke v Sloveniji in na Hrvaškem te opevajo. Ali lahko za božjo voljo naslednjič razpošlješ naokoli malo manj lakov za nohte iz omejenih serij, ker so jih že mesece (še danes)  polne vse revije, v drogerijah pa niti enega in to ne danes, ampak že dva meseca nazaj jih ni bilo več moč kupiti. Merci.

Sonce in sončno darilo

Thursday, July 22nd, 2010

Joj kam je šel julij? Komaj sem se obrnila in že ga je konec. Vroči tedni so bili tako naporni, da sem pozabila odštevati dneve… Z otrok sem jemala plasti oblek. Najprej jopice, potem sem jim nataknila vedno tanjše majice, na koncu sta pri babicah gola čofotala v bazenčkih. Gola da, ampak zaščitena. Sonce čakamo vsi, vendar ali ste se kdaj vprašali zakaj otroci nimajo vseh teh rjavih pik, ki jih opažate po svojih rokah, nogah in hrbtu? Oziroma, ali ste se vi res rodili z njimi?

Ne, niste. Kar poglejte svoje slike iz otroštva in videli boste, da ste tudi vi tako »nedolžno« brez vseh teh pik. Pike so prišle z leti. Z leti vsakodnevnega izpostavljanja soncu ponavadi kar brez zaščite. Včasih namreč nismo bili tako »osveščeni«. Sonce je bilo dobro, opekline »nedolžne«. Ok, saj danes vemo, da je sonce nevarno, da povzroča kožnega raka in pospešuje staranje kože (sploh odhodi v solarij), nastanek gub itd. Zato pridno kupimo kremice kadar odidemo na morje. Ko smučamo pozimi pa na to niti toliko ne pomislimo, da se od snega sonce še bolj odbija in nas dvojno »prži« od zgoraj in spodaj. Tudi ko »šetkamo« po mestu ali samo letimo iz enega sestanka na drugega.

Heh, Njujorčanke že vedo. Clinique je že vsaj 15 let nazaj začel na veliko oglaševat City Block kremo z zaščitnim faktorjem. V ZDA se ne proda nič, kar ne vsebuje faktorja. V Aziji je bolje, da sploh ne pridete na tržišče z novim čudom kozmetike, če niste notri dali vsaj faktorja SPF 15. In seveda poleg UVB tudi dobre, ma kaj dobre, odlične UVA zaščite.

Pomembno pa je tudi, da svoj »obrambni mehanizem« aktiviramo od znotraj. Se spomnite, že stare mame so vedele, kako je fino jesti korenček, da se vam koža lepše obarva. V osemdesetih letih je tako na trg prišel Braunemon, danes banalno čudo z beta karotenom. Od takrat pa do danes je tudi »priprava na sonce« evoluirala. Polge beta karotena v njih najdemo tudi likopen (izhaja iz paradižnikove mezge in dokazano upočasnuje staranje kože) in probiotike, ki krepijo telesu lastno obrambo pred soncem.

Ne sprašujte me preveč, ampak v naši koži imamo Langerhansove celice, ki izgledajo kot nekakšne hobotnice in prav one nas ščitijo. Ali veste, da je prav rjava barva alias »zagorelost« v resnici obramba kože. Koža proizvaja melanin, s katerim se brani in ta prodira na površino kože. UVA žarki, s katerimi vas bombardirajo v solarijih (ker vas kao ne opečejo) v resnici prodirajo globje v kožo kot UVB (ki so krivci za opekline) in kot v Vojni zvezd ubijajo Langernhanske.

Skratka, priznam, sem deklarirana svetlokožka, ki nikoli ne porjavi. Hvala Bogu sem to zaštekala že nekje okoli 15 leta in sem se nehala pržit na soncu. Kljub temu imam po rokah malo morje rjavih peg (torej obramba kože). Bučka in Lumpacj imata od rojstva samo eno pikico – eden na levi, druga na desni nogi. To sta moja otroka. Bučka je mediteranski tip, a jo vseeno flockam s kremico. Ker obema želim dolgo in zdravo življenje.

Za dve bralki (ki še nista odšli na dopust) pa imam en paketek sončne sreče. Bela torba za na plažo, Vichyjeva kremica Capital Soleil za telo v spreju SPF 30, pa še ena v spreju za vaše malčke (tudi SPF 30), Vichy Aqualia Thermal UV SPF 15 (da boste poleg zaščite tudi navlažile kožo v teh dneh, ko smo vsi potrebni velikega kozarca vode in ga tako lahko privoščimo tudi koži) in pa Inneov Občutljivost na sonce, da boste zdrave, mlade, zavarovane, vseeno ravno prav zagorele in seveda stajliš tudi na plaži.

Ok, če vas zanima – dvignite rokico. Poletje je v polnem teku (vsak dan šteje) in jasno, če ne bo prevelikega odziva bom pač dala prvima dvema. Drugače pa bo na pomoč priskočil random.org.

Splash… Springtime is here!

Tuesday, April 27th, 2010

Pred 14 dnevi sem se sprehajala (popolno pretiravanje, v bistvu sem letela skozi kot komet, ker sem imela časa ravno za nakup lesene palačinkarnice za Lumpacija) po Galeries Lafayette v Parizu in sem se sredi oddelka kozmetike zaletela v super-truper sladkiše, ki slišijo tudi na ime “macarons” in izgledajo nekako takole.

Čeprav v sosednji veleblagovnici (Printemps = pomlad) domuje slastičarna La Duree se tile macaroni niso nahajali v Galeries Lafayette zato, ker bi jih nekdo pozabil pojesti ali pa mu (Bog ne daj!) niso bili všeč. V resnici je šlo za predstavitev novih vonjev Marc Jacobsa (what else?) iz linije Splash, ki vam bodo v hipu pričarali pomlad. Vonji se imenujejo: Apple, Pomegranate in Biscotti. Zaupni viri so potrdili, da bodo v Sloveniji ekskluzivno na voljo v Mercatorjevih parfumerijah Beautique (or something like that). Kdaj? Misterij…

Na sliki zagotovo izgledajo mamljivo, za vohlanje pa bo potrebno ubrati pot pod noge in do najbližjega Beautiqua (or something like that).

Wake up and smell the roses

Saturday, March 13th, 2010

Prav simpatično je videti kako se vas “dotakne” 8. marec & co… Razprava je bila luštna, nobene niso dobili v žepu z več kot 300.000 euri in zato danes tudi nobena od nas ni pristala v priporu. No, Ata Turk nas pa tudi ni obiskal. Never mind.

Bodo pa v prihodnje 3 izmed vas zagotovo predmet obračanja pogledov in  klasične slovenske foušije med sosedi, saj boste lepo dišale in še bolje izgledale. Dnevna nega Vichy Essentielles (ki vsebuje vrtnice) je namreč po naključnem izboru pripadla naslednjim trem:

There were 23 items in your list. Here they are in random order:

  1. Tina
  2. Anita
  3. Supermami
  4. Pika
  5. Mateja
  6. Audrey
  7. Nika
  8. Nina
  9. Špela
  10. Ana 2 (ni mi všeč oblek’ca)
  11. Rene
  12. Ana 1 (privoščimo si dan zase)
  13. Chiara
  14. Eva
  15. NinaO
  16. Rdeča kapica
  17. Akvarij
  18. Gabi
  19. Nataša
  20. A.
  21. Pralina
  22. Jelenček
  23. Lusi

Timestamp: 2010-03-13 19:53:15 UTC

Če se ne motim je tokrat “usoda” nagradila prav tiste, ki v teh dneh praznujejo. Pa naj še kdo reče, da ne gre verjeti horsokopom! Pika, glej nimam Bajadere, zato sem se odločila da tudi tebi pošljem krem’co z rož’cami, velja?

Prosim torej prve 4, da mi na naslov sara@izpovedizapravljivke.com (še enkrat) zaupajo svoje prelesne naslove domovanja, da se jim lahko Vichy v prihodnjih dneh nariše na vratih iz rok (prikupnega) poštarja :)

Marec in slovenska kmetija (neslavnih)

Monday, March 8th, 2010

Joj ne morem verjeti, da je že mesec marec. In to s tipičnim vremenom, ko že msilite, da je prišla pomlad, potem pa vas zima še enkrat zabode v hrbet. Ker je ravno danes 8. marec in ker vem, da je zdaj moderno ta praznik pometati pod preprogo, se je v meni prebudil duh Rose Luxemburg, ki bi vas rad spomnil, da je to pravzaprav mednarodni dan žensk, ki nas poskuša spomniti na to, da so se naše prednice borile za dobrobit naših ritk. In ker se še danes (nekje bolj, nekje manj) ženske borijo za enakopravnost z moškimi je prav, da vsem predstavnicam nežnejšega (a nič manj inteligentnega, sposobnega in sploh in oh) spola zaželim, lep dan. Pa čeprav bi bilo v resnici bolj prav, da bi bil svet popoln in tega praznika (v ta spomin) sploh ne bi bilo. Enivej, naj živijo rdeče vrtnice in Bajadere, ki jih bom dobila od mojega očeta (Alte Wienerische Schule pač).

Sicer imam za 3 bralke tudi malo pozornost, ki sliši na ime Essentielles. Ker smo ženske “esenca” tega sveta, ker bi brez nas kmalu spet po svetu hodili dinozavri in ker bi rada, da smo Slovenke lepe in da za to tudi kaj naredimo.

Kaj morate narediti? Dobra stara klasika, stvar bo naključna, treba pa je pustiti komentar. Bilo koji, samo da je zabavno, da se komentira in parlamentira na kulturni ravni. Morda bo Ata Turk naslednjič raje prišel v naš “parlament” namesto, da se pusti vlačit po afenguncovskem slovenskem.

Da pa bomo imeli kaj za diskutirati imam za vsa perečo temo. Slovensko-hrvaški… ne, ne odnosi, ampak “strašni sud”. Pa poglejmo.

Zadnjič sem, kot to počnem vse večere (in res ne vem zakaj vlačim službo domov), spet prebirala revije. V Stopu (made in Slovenia) in v Story HR (made in Croatia) se je pojavila ta ista slike Madonnine posvojenke Mercy. Moje strokovno oko, je takoj opazilo, da ima Mercy na sebi “oh-so Beatles” (what else?) by Stella McCartney (you see why?) for Gap. Ampak komentarji so bili sledeči; Stop je zapisal, da Mercy res izgleda zelo nesrečno v tej cirkuški (!!!!) jakni, medtem, ko so v HR Storyju detektirali oblikovalko in styling male Mercy pohvalili. Never mind, New York Times je sicer dodal svoje – zunaj je bilo mraz in grda, grda Madonna je svojo posvojenko izpostavila hudemu mrazu za voljo dobrega stylinga. Pa se vprašam, ali smo Slovenci res taki modni rukeljni? Pa pustimo Mercy, to je le eden od primerov pisanja slovenskih revij. Ne čudi me, da imajo revije ala Modna ali slovenska Elle toliko bralcev kot moj blog. No, da se na Elle spet kdo ne razjezi, naj povdarim, da jih bere precej več modnih navduševcev kot Modno.

Naslednja tema – zimske olimpijske igre. Včeraj sem na televiziji odkrila, da premoremo Slovenci tretji TV kanal. Kjer sicer vrtijo ponovitve od ponovitev in tako sva z možem bulila v pregled zimskih olimpijskih iger vseh modernih časov. In seveda tudi tam niso mogli mimo Janice Kostelić. Mislim, da se Slovenci še vedno hudo žremo, ker smo vedno veljali za smučarsko elito. V bivši Jugi so samo slovenski smučarji sploh smučali, potem pa hops, osamosvojitev, in glej no glej ta hrvaški čudež, ki sliši na ime Janica in ki kar kasira zlate kolajne, ne na enih, dveh, olimpijskih igrah. Janica je ena fejst punca, odprla je kozmetični salon na Rijeki in v bistvu živi zelo “patetično” za nekoga, ki je dosegal take izjemne rezultate, ampak, who cares, Slovenci smo čisto zeleni od foušije.

Last, but not least… Eurosong. Saj sem hotela mimo tega, ampak zdaj ko vidim, da so Hrvati spet prišli do zdravega razuma in ne bodo pošiljali na tekmovanje turbo Severine, ampak prav prisrčen komad od prav sexi bejb Feminem, me spet ima, da zavoljo moje dubrovačke bake, pardon none, zaprosim za hrvaško državljanstvo. Na večer slovenskega izbora bi se lahko mirno prodala za Slovakinjo, ker take kmetije pač res nisem pričakovala. Pa četudi se trudim zanemariti dejstvo, da moj mož že leta govori o tem, da je Eurosong navaden freak show in da naj že nehamo metati denar davkoplačevalcev za take debilizme. Khm, morda bi RTV Sloveniji lahko zagrozili z ustavno obtožbo?

Da pa bo za Dan Žena malo bolj smešno, dajmo še malo glasovati:

All lines are open. Start voting NOW!

I am a believer!

Thursday, March 4th, 2010

Sicer že vem, da se bo večina bralcev bloga nad naslednjim zapisom zgražala, ker sem temo staranja in strahu pred staranjem (spremembo fizičnega izgleda) že enkrat obdelovala. Takrat sem začutila vsesplošni “wibe”, ki je stremel k temu, da staranje ni nič groznega in da kakšnih hardcore posegov v svoj zunanji izgled večina ne bi storila niti pod razno.

Ampak well, not me. Javno priznam in podpišem, staranja se bojim. Ne vem zakaj. Mislim, da je to v genih. Moja noni se je bolestno bala staranja. Kaj morete, bila je prava Dubravčanka, gospara par excellence. Ker v njeni dobi barve za lase še niso bile nekaj, kar bi se tako široko in mimogrede uporabljalo na vseh koncih in krajih, kot to danes počnemo moderne ženske, si je nabavila lasuljo in tudi jaz je skorajda nisem videla brez nje. Razlog – sivi lasje. Never mind, tudi 6 letna vnukinja je morala verjeti v mladostni izgled svoje babice. Moja noni je bila prava avantgardistka v boju proti starikavemu videzu. Chapeau!

Kot pravim, danes je barvanje sivih las tako kot pošta v nabiralniku. Samoumevno. Nihče se več ne zgraža in ne sprašuje ali je to potrebno, pa koliko stane in kako je barva sploh pristala na naši glavi. V času moje noni je bilo to malce druga pesem. Kaj morete L’Oreal je barvo za lase izumil samo kako leto pred njenim rojstvom, to je 1907.

Danes se tudi nihče ne sprašuje ali bi ali ne bi dali na obraz to kremo proti gubam, pa čeprav se vedno najdejo kakšni hardcord aktivisti, ki vam bodo poskušali v glavo vcepiti dejstvo, da se mažete z nafto in da boste od parabenov v kremi kar pomrli, ali vsaj dobili kožnega raka. In tako dalje. Nihče vam pa ne bo povedal, da je morda bolje malo kemičnih UVA in UVB filtrov na koži poleti na plaži kot pa izlet v solarij, ki vam direktno pospešeno stara kožo, povzroča res kakšnega raka in Bog si ga vedi kaj še vse. Enivej, na soncu se prosim ščitite, ker olivno olje pač ne deluje proti tem groznim, groznim žarkom. Če pa vam že dol visi zase, zaščitite vsaj otroke in to do 18. leta, potem naj sami odločajo o tem kako se bodo rihtali.

Naj se vrnem k bistvu – danes se boste vsi zgorzili ko vam bom obelodanila naslednje dejstvo: I did it. Botox namreč. Pa ne samo to, tudi mesoterapijo. Naj pojasnim. Že nekaj mesecev pridno jemljem beauty food supplement proti staranju z imenom Inneov Re-age. Presenetljivo dognanje po teh mesecih je sledeče – koža je bolj čvrsta. Še bolj presenetljivo je seveda to, da je čvrsta po celem telesu tudi na prsih, ki so po porodu odšle kakšno nadstropje nižje.

Ampak gube… gube so pa še kar tu. In kot pravi moja dermatologinja, danes brez Botoxa ne obstajaš. In sploh najhujše je, ko gledaš svoje slike in si na niti eni nisi več všeč, ker se pač ne smejiš in imaš izklesan obraz in udrta lica ali pa se smeješ in izgledaš kot razbrazdana njiva. In nekako sem si rekla, da bi do konca življenja rada imela še kakšno fotko z mojo podobo in da bi na njej izgledala približno dobro. Botox was the true answer. In pa mesoterapija, ko vam, mic po mic, vaša lepa, odlična in sploh edinstvena dermatologinja v vaša vdrta lička vbrizgava hialuronsko kislino, ki je tako ali tako baje naravno prisotna v našem mogočnem telesu.

Cena – ne prav poceni, to drži,  ampak če vas to obremenjuje, why not? Kaj morate vedeti? Še 3 dni po mesoterapiji boste izgledali kot da ste spali na  mreži (mojega moža je sicer najbolj skrbelo to, da ne bi kdo mislil, da me je udaril s penavko, but never mind), potem pa boste super. Botox prime šele v cca 4-5ih dneh. Potem pa drži. Botox – še 3-4 ure po posegu nikar v ležeči položaj, sicer pa, se že tudi uro po posegu ne bo videlo (če imate dobro dermatologinjo), da ste kaj sploh čarale na svojem prelepem ksihtku. Stopnja bolečine: mezzo – srednje vzdržljivo (sploh če se pol ure prej na mesto delovanja namažete s kremico, ki vam jo seveda priskrbi dermatolog), Botox – še lažje vzdržljivo, pride in mine.

Kdaj začeti tale Botox – khm, ko vas motijo gube na čelu, med obrvmi ali okoli oči (my problem area). Mezzo… kaj pa vem, ko imate občutek, da vam manjka polnosti obraza, ko je koža vse tanjša in vse bolj suha in se vam na licih pri smejanju zariše veliko, veliko tankih gub (pojem: veliko-veliko je seveda osebne narave).

Ponavljanje: Botox – na cca 4 mesece v začetku, kasneje baje na 6, Mezzo – v začetku je fino priti na 3-4 tedne, potem pa… pustimo se presenetiti.

Anyhow, I am a beliver!

Ocena ljudi, ki vas poznajo – nobody noticed anything. Kar je v bistvu smisel, saj nočete izgledati kot Nicole Kidman, ne? Glavno je, da ostanete dlje časa takšne kot ste danes.

Zdaj pa se lahko pričnete zgražati. Ali pa, za vse, ki si upate priznati, da bi bile še dolgo rade mlade in lepe, vprašate še kaj. Ne pozabite pa, da če je bila pred 70 leti barva za lase tabu, danes pa je obvezna oprema, da bo tale reč že čez kakšne 20 let najbrž tudi… obvezna oprema, namreč.

Yes, yes, yes…

Monday, February 8th, 2010

Malce zamujam, ampak takole… še predno se stopi sneg mi je uspelo narediti naključni vrstni red s pomočjo Random.org. La Roche Posay Iso Urea kremo za telo prejmejo prve tri z liste.

There were 19 items in your list. Here they are in random order:

  1. Simona
  2. Špela
  3. Mala Koala
  4. Viktorija HM
  5. Kameleonka
  6. Maša
  7. Nataša
  8. Chiara
  9. Tina
  10. Eka
  11. Gabi
  12. Rdeča Kapica
  13. Eva
  14. Pika
  15. Ana
  16. Akvarij
  17. Lusi
  18. Mataša
  19. Pralina

Timestamp: 2010-02-08 10:40:46 UTC

Sicer pa potrebujem vaše cenjene naslove (tiste prave, fizične…) da vam kremico lahko tudi pošljem. Prosim pošljite mi jih na sara@izpovedizapravljivke.com

Naj vam današnji dan polepšata vino in poezija.

Indulge…

Monday, February 1st, 2010

Zunaj pada sneg… pojav, ki se zadnje čase dogaja kot za stavo. V resnici smo že kar malo pozabili kakšna je stvar s tem snegom. Moj mož mi vedno reče: “takole je bilo ko smo bili mi majhni”… in zdaj so majhni naši otroci in glej no glej, imajo isto “snežno srečo” kot smo jo imeli mi.

Pri snegu je tako lepo, ko pogledaš ven in je vse belo, vsa grda smogovska sivina je izginila in človek ima občutek katarze. Prav simpatičen občutek po napornem tednu v službi. Don’t get me wrong, delo je pravi počitek v primerjavi z napetimi odnosi v babjem kolektivu. Ampak o tem ne bom več razpravljala.

V bistvu se mi je zahotelo razvajanja. Takega, ko se zapreš v kopalnico za vsaj kakšno uro in pol in ko končno pogledaš iz nje si čisto prerojen. No, takega razvajanja že dolgo ne poznam. Najprej je bil tu Lumpacij, potem je prišla še Bučka in ko si dan današnji umivam lase je kopalnica polna otrok, eden leze na straniščno školjko, druga se je z glavo ravno butnila ob rob kamnite police, ko je hotela doseči moje koralde, da bi si jih navesila okoli vratu. Ampak dajmo sanjati.

Ura in pol, zunaj je sneg, pada in pada, vi pa že cel dan ležite na kavču z revijami v rokah in toplim čajom na mizi. Prižgali ste si vsaj ducat svečk, ki škilijo iz majhnih svečnikov. Leno se pretegnete… ah… sanje… no, medtem ste si v kopalnici natočili vodo z medeno ali mlečno pjenušavo kupko, si tudi tam prikurili nekaj dišečih svečk in zdaj vas čaka samo še skok med 40 cm penice. STOP! Ali niste na nekaj pozabili? Seveda… kozarec konjaka. Khm… Who cares, saj so vendar samo sanje. Medtem vam igra Arabic Lounge in rahlo priprete oči. Mehurčki in svečke vam v hipu izgledajo kot dragulji. Alhambra…

Enivej, ne se še zbuditi, ampak tole zdaj bo pa čisto resna stvar. Še preden se boste izkobacali iz mandljevo-kokosove mlečno medene kupke Laure Mercier že bo na vrsti  vaš lepotni zimski obred. Ko ste skočili v banjo ste si namreč takoj naredili en dober piling obraza. Ko boste končno spet na suhem lahko mirno nadaljujete. Pozimi, vsaj meni, kožo na obrazu zateguje kot da bi me zanjo vleklo vsaj vseh 7 palčkov od Sneguljčice. Zatorej sledi maska. Bogata, krasna, takšna, ki jo vaša koža kar posrka. Prav rada bi si privoščila Kenzoki marshmallow masko iz kakavovega masla in riža in bombaža in aaaahhhhh…

Nato pa par kapljic Darphin serum Arovita C, ki ga dobro vtrete v kožo. Medtem iztisnite eno veliko, res veliko količino Iso Urea kreme od La Roche Posay, ki vam bo kožo v hipu navlažila do zadnje celice hkrati pa njen vonj prav nesramno spominja na Chanel Allure summer. Vsekakor pa Iso urea – samo za suho (nerazdraženo) kožo. I lajk sou mač.

Next… nočna krema Chanel Ultra Correction Line Repair Nuit. Krema za oči Estee Lauder Verite. Krema za roke Garnier Hydralock. Ok, zdaj lahko pokukate iz kopalnice. Ali pa se prebudite v svojo živ-žav realnost tako kot jaz.

Bom pa z veseljem s tremi od vas podelila La Roche Posay Iso-Urea – smells like Allure Summer – experience.

All you need to do is… Just say YES!

Bon anniversaire Shopping Girl!

Monday, December 7th, 2009

birthday cake6Danes praznujem eno leto. Oh, kako mlada sem še…. Eno leto od prvega zapisa na blogu, namreč. Začelo se je z velikim trebuhom, recesijo in nočnim nespanjem in željo po tem, da zavpijem in napišem kar mi leži na duši. Kaj mi je ležalo na duši si lahko preberete tukaj. In nekaj dni za tem si nisem mogla kaj, da ne bi rekla besedo ali dve na modno temo in zapravljanja pri Hrvaticah. Kot se je pravilno izkazalo, jim Ivo namreč ni uspel ukrasti Božiča.

Ker pravijo, da je najlepše dati darilo bom tokrat obdarila vse, ki vam uspe pustiti (ali ste že pustili) komentar na enega od treh blogov. Na prva dva zgoraj omenjena ali na prezadnjega. Zato, kar začnite pošiljati svoje lepe naslove na sara@izpovedizapravljivke.com.

color_riche_shine_gelee2Obiskala me je namreč dobra vila in mi podarila 30 kosov L’Oreal Color Riche Shine Gelee z matičnim mlečkom. Kaj je lepšega kot v teh decembrskih časih imeti ustnice, ki so zavarovane z matičnim mlečkom in karite maslom. Ker pa je tudi barva pomembna, boste lahko v teh prazničnih časih, polnih poljubljanja in objemanja, pustile na licih in belih moških srajcah tudi svoj podpis. Cmok. Cmok. Ali kot pravijo bratje Hrvatje: Pusa, pusa!

Zapravljivka na Frišnem ali lepota ni naključje

Wednesday, December 2nd, 2009

Tole je nadaljevanje zapisa na Frišnem… oziroma začetek, karkoli boste prej prebrali…

Ne prištevam se med ultimne modne ali lepotne guruje in nisem muza znanega kreatorja (in to samo zato ker Marc J. ne ve da obstajam). Damn! Ampak nekaj lepotno-modnih pravil se v življenju vseeno držim.

Pa čeprav je dva prispevala Ines de la Fres’ (alias Fressange), ki je vse od zgoraj naštetega (ok, bila, pa tudi ne od Marca ampak od Karla, ampak, who cares!).

Ines mi je zaupala (meni in vsem bralkam tiste french Elle, ki so jo tisti teden kupile) sledeče:

1. maskaro nikoli ne nanesi na trepalnice pod očesom, ampak vedno samo na zgornje

top_3

2. k večernim oblekam nikoli ne nosi ure, tudi če izgleda kot nakit.

Ines je imela sicer cel kup nasvetov, ampak meni sta se očitno zdela relevantna in koristna samo ta dva, drugače bi se zapomnila še kakšnega. Ines sem kasneje še srečala in nekako mi je uspelo ponotranjiti še dva nasveta:

3. vedno nosi KOMPLET spodnjega perila (drugače izgledaš kot Angležinja na poceni počitnicah na Kreti)

4. bela srajca in kavbojke so lahko classy (s pravimi dodatki in attitudom, seveda)

Kaj več mi Ines ni uspela vtepsti v glavo. Imam pa še nekaj “pravil”, ki se jih držim kot pijanec plota. Če bom zelo napela moji dve možganski celici, ki v teh dneh še uspeta delovati, bom morda prišla do številke 10. Pa poglejmo;

5. tekoči puder naj bo vedno za odtenek svetlejši od barve polti

6. narastek ni sexy, pa čeprav vas kdaj pa kdaj kakšna holivudska zvezdnica poskuša prepričati v nasprotno

7. najboljša pijača za telo je voda

8. lepotnega spanca se niso izmislili zato, da bi otroke prej spravili v posteljo

9. čevelj naredi žensko (khm, naj omenim, da je vrstni red naključen in da če bi že pisala po pomembnosti, bi tole zagotovo zavzelo prvo mesto)

top_5

10. preveč nakita – not good! (stick with one type of gold, ne mešaj belega in rumenega…. bla, bla, bla)

Tole mi gre kar dobro, zato bom zgleda šla do številke 15, saj se je medtem zbudila še tretja možganska celica v lepotni sferi…

11. Investiraj nekaj denarja v klasične kose: črno večerno oblekico, črne volnene hlače in krilo, smetanasto svileno bluzo, Max Mara plašč itd…)

top_8

12. Po 35 letu ne pretiravaj s svetlečimi barvami na vekah, it makes you look older

13. anti celulitna krema deluje samo v kombinaciji z zdravim načinom življenja in seveda ob celoletni uporabi (grrrr!)

14. nogavice – mat, nikoli svetleče, saj bi v svetlečih tudi Twiggy v svojih najbolj suhih letih izgledala kot velikonočna šunka.

15. smeh je pol zdravja

Dovolj bo. Nadaljevanje oziroma začetek preberite pri Frišni, ki me je prijazno povabila, da po Frišnem raztresem malo Zapravljivkinega duha. Tam se skrivajo tudi “podnapisi” k vsem slikam, kakor tudi slike v vsej svoji lepoti.

top_4