Objave označene ‘obleke’

Marec in slovenska kmetija (neslavnih)

Monday, March 8th, 2010

Joj ne morem verjeti, da je že mesec marec. In to s tipičnim vremenom, ko že msilite, da je prišla pomlad, potem pa vas zima še enkrat zabode v hrbet. Ker je ravno danes 8. marec in ker vem, da je zdaj moderno ta praznik pometati pod preprogo, se je v meni prebudil duh Rose Luxemburg, ki bi vas rad spomnil, da je to pravzaprav mednarodni dan žensk, ki nas poskuša spomniti na to, da so se naše prednice borile za dobrobit naših ritk. In ker se še danes (nekje bolj, nekje manj) ženske borijo za enakopravnost z moškimi je prav, da vsem predstavnicam nežnejšega (a nič manj inteligentnega, sposobnega in sploh in oh) spola zaželim, lep dan. Pa čeprav bi bilo v resnici bolj prav, da bi bil svet popoln in tega praznika (v ta spomin) sploh ne bi bilo. Enivej, naj živijo rdeče vrtnice in Bajadere, ki jih bom dobila od mojega očeta (Alte Wienerische Schule pač).

Sicer imam za 3 bralke tudi malo pozornost, ki sliši na ime Essentielles. Ker smo ženske “esenca” tega sveta, ker bi brez nas kmalu spet po svetu hodili dinozavri in ker bi rada, da smo Slovenke lepe in da za to tudi kaj naredimo.

Kaj morate narediti? Dobra stara klasika, stvar bo naključna, treba pa je pustiti komentar. Bilo koji, samo da je zabavno, da se komentira in parlamentira na kulturni ravni. Morda bo Ata Turk naslednjič raje prišel v naš “parlament” namesto, da se pusti vlačit po afenguncovskem slovenskem.

Da pa bomo imeli kaj za diskutirati imam za vsa perečo temo. Slovensko-hrvaški… ne, ne odnosi, ampak “strašni sud”. Pa poglejmo.

Zadnjič sem, kot to počnem vse večere (in res ne vem zakaj vlačim službo domov), spet prebirala revije. V Stopu (made in Slovenia) in v Story HR (made in Croatia) se je pojavila ta ista slike Madonnine posvojenke Mercy. Moje strokovno oko, je takoj opazilo, da ima Mercy na sebi “oh-so Beatles” (what else?) by Stella McCartney (you see why?) for Gap. Ampak komentarji so bili sledeči; Stop je zapisal, da Mercy res izgleda zelo nesrečno v tej cirkuški (!!!!) jakni, medtem, ko so v HR Storyju detektirali oblikovalko in styling male Mercy pohvalili. Never mind, New York Times je sicer dodal svoje – zunaj je bilo mraz in grda, grda Madonna je svojo posvojenko izpostavila hudemu mrazu za voljo dobrega stylinga. Pa se vprašam, ali smo Slovenci res taki modni rukeljni? Pa pustimo Mercy, to je le eden od primerov pisanja slovenskih revij. Ne čudi me, da imajo revije ala Modna ali slovenska Elle toliko bralcev kot moj blog. No, da se na Elle spet kdo ne razjezi, naj povdarim, da jih bere precej več modnih navduševcev kot Modno.

Naslednja tema – zimske olimpijske igre. Včeraj sem na televiziji odkrila, da premoremo Slovenci tretji TV kanal. Kjer sicer vrtijo ponovitve od ponovitev in tako sva z možem bulila v pregled zimskih olimpijskih iger vseh modernih časov. In seveda tudi tam niso mogli mimo Janice Kostelić. Mislim, da se Slovenci še vedno hudo žremo, ker smo vedno veljali za smučarsko elito. V bivši Jugi so samo slovenski smučarji sploh smučali, potem pa hops, osamosvojitev, in glej no glej ta hrvaški čudež, ki sliši na ime Janica in ki kar kasira zlate kolajne, ne na enih, dveh, olimpijskih igrah. Janica je ena fejst punca, odprla je kozmetični salon na Rijeki in v bistvu živi zelo “patetično” za nekoga, ki je dosegal take izjemne rezultate, ampak, who cares, Slovenci smo čisto zeleni od foušije.

Last, but not least… Eurosong. Saj sem hotela mimo tega, ampak zdaj ko vidim, da so Hrvati spet prišli do zdravega razuma in ne bodo pošiljali na tekmovanje turbo Severine, ampak prav prisrčen komad od prav sexi bejb Feminem, me spet ima, da zavoljo moje dubrovačke bake, pardon none, zaprosim za hrvaško državljanstvo. Na večer slovenskega izbora bi se lahko mirno prodala za Slovakinjo, ker take kmetije pač res nisem pričakovala. Pa četudi se trudim zanemariti dejstvo, da moj mož že leta govori o tem, da je Eurosong navaden freak show in da naj že nehamo metati denar davkoplačevalcev za take debilizme. Khm, morda bi RTV Sloveniji lahko zagrozili z ustavno obtožbo?

Da pa bo za Dan Žena malo bolj smešno, dajmo še malo glasovati:

All lines are open. Start voting NOW!

Coup de foudre

Wednesday, February 24th, 2010

Listam marčevsko Marie Claire France in na strani 53 me je zadela strela… backstage fotka iz pomladno-poletne kolekcije Burberry Prorsum. Modelka na fotki je tako simpa… ampak njen “drapirani” plač je pa… ljubezen na prvi pogled. Pa tudi pas in zapestnica. I want, I want, I want.

Sicer pa me je očarala celotna kolekcija “undercover” pastelnih barv, ki to so, pa se delajo da niso.

Meni osebno, ena najboljših njihovih kolekcij.  Čeprav je treba priznati, da je Christopher Bailey zadel v polno tudi z novo jesenko-zimsko kolekcijo, kjer so do izraza prišle močno modra, roza in rumena.

Sprašujem se, kako bi slekla jakno modelki v rumeni obleki, da bi obleko lahko videla v polnem sijaju.

Klasika, vintage ali moda… 3 in 1

Thursday, February 18th, 2010

Ponedeljkov delovni dan sem zaključila v prijetni družbi ob prijetnem klepetu. Naj najprej razčistim pojem klepet. Ne boste verjeli, ampak tudi moški včasih citirajo ženske. Tako mi je moj mož zadnjič obelodanil naslednji citat iz ust Eleanor Roosevelt: “Great minds discuss ideas; Average minds discuss events; Small minds discuss people.”

Ta večerni klepet se je, brez odvečne skromnosti, nahajal nekje med great minds in average minds. Ko sva končali z idejami, sva se preselili na dogodke… alias modo. Opravljanje ljudi sva prepustili drugim.

Dovolite mi, da sem tudi danes zgolj povprečna in spet rečem kakšno besedo o modi. Upam, da se Eleanor Roosevelt zato ne bo obračala v grobu.

Z mojo sogovornico sva obe res veliki ljubiteljici mode in tako je nastal fiktiven top 10 seznam modnih klasičnih kosov, ki jih zagotovo lahko zapustite svoji hčerki ter ji tako omogočite večno klasiko, vintage in modni kos v enem. Če se mala kdaj odloči odpreti concept store in prodajati vaše “naložbe” (Sacrilege!), ji ob taki zbirki kmalu ne bo več kaj ostalo prodajati. Zato je bolje, da stvari zadrži zase.

Pa poglejmo:

1. Chanel bag (z zlato ali srebrno verižico)

2. Trench coat Burberry

3. Hermes Birkin bag (recimo svetlo rjava ali pa tale krokodilja čokoladka)

4. Chanel jacket (zimski ali pomladni, smetanast ali v kakšni drugi barvi)

5. Christian Louboutin black pumps (odprti ali zaprti)

6. Lanvin dress (barvno kombinacijo seveda prepuščam vaši fantaziji)

7. Chanel ballet flats (nekaj temu podobnega, predvsem pa udobnega)

8. Oscar de la Renta dress (kot tista, ki jo nosi Carrie v Sex & The City in ki je nikakor ne morem pozabiti)

9. Hermes scarf (Anna Wintour že ve zakaj)

10. Louis Vuitton bag (ne sicer nekaj kar bi tako iz srca kupila, ob vseh teh ponaredkih, ki hodijo po svetu, ampak original je zagotovo večna klasika)

Roko na srce ti kosi so bolj ali manj nedosegljivi vsaki navadni smrtnici… seveda pa je opisno pravi “keks” priti tudi do TOP 20, 30 in tako dalje… Kakšna bi bila vaša sanjska modna zapuščina? Oprostite mi, ampak globoko v sebi sem samo “average woman”.

All love Paris… anytime

Tuesday, January 19th, 2010

Po napornem tednu se je začel “naporen” vikend. Vstajanje ob 5h, vožnja na Brnik, letenje, pristanek, RER, hotel (suitcase drop-off)… trgovine…

Stvar je taka… razprodaje v Parizu je Bog letos napovedal za 12 januar, potem pa se je premislil in je z njimi začel 7… Temu je seveda sledilo to, da je bilo 16. januarja že skoraj vse razprodano. Baby Gap… je bil res pravi gap (torej velika črna luknja). Od zimske kolekcije sem samo v enem našla nekaj kosov Stelle Mc za Gap. Pa še tukaj me je razjezilo, da mi je prodajalka pri enem kosu pozabila dati popust. Ker sem to šele ob 21h opazila, sem sedaj prepuščena dobri volji in milosti moje drage Sanje, ki v ponedeljek leti v Pariz. O stvari sem jo že zbrifirala. Še dobro, da ima sama nečakinjo in ji najbrž tako početje ni španska vas. Namreč kako vrniti otroško cunjico (hvala Bogu Gap to omogoča v 90 dneh od nakupa, jupi!)

Next step: Galeries Laffayette. Me, myself and I alias MOI alias moja malenkost, se je odpravila do otroškega oddelka. Ok, priznam, najprej sva z mojo “partner in crime” odšli do čevljev, ki pa so jih sedaj prestavili v klet in tam me je od nizkega stropa začela dajati klastrofobija in sem enostavno pobegnila z izgovorom (ki je ŽAL resničen), da imam čevljev že tako ali tako preveč. Skratka LES ENFANTS v 4 nadstropju… Chloe za punčke – uspešno, zelo uspešno. Kenzo za fantke – neuspešno. Burberry za otroke – IZROPAN! Bučki nabavim majčko Little Marc Jacobs z miško. Miiii-jauuuuuu! Marc, oh, Marc. na koncu sem nabrala še en kup lesenih igrač in plastičnih krožnikov z Barbapapami, saj se še spomnite teh kosmatincev, ne? Sledje je Lumpacija razveselilo najbolj od vsega.

Od tam se zaženem k Operi v mega butik Nespresso. Očarana nad celotnim konceptom nabavim 350 kavic. Vključujoč 3 “limited edition” okuse: abricot, pain d’epices, creme des marrons…

Sledil je sushi chill-down v “lokalni sushi menzi” ob hotelu, ki je še vedno kao božično okrašena. Od napisa Bienvenue gori le ENUE… Whatever, sushi rules… Tu sem izvedela vse o situaciji na oddelku z oblekami. Bojda je tam vladal Darwinov zakon preživetja. Prerivanje, odrivanje, stegovanje, skakanje in to vse, let’s not forget – v toplih zimskih plaščih. Res se sprašujem kakšna je bila situacija na prvi dan razprodaj… saj ne, da bi to rada kdaj doživela.  Vsekakor, ko sem jaz okoli 19h končno začela z ogledovanjem razprodaj v lastne namene, se je silna gužva že razblinila. Ostala so samo še pogorišča Marc by Marc Jacobs torbic in podobne tragedije.

Vmes sem seveda obiskala še en otroški Gap, kjer jim je uspelo celo to, da so me čisto po marketinško shecali in tako sem za mulčka kupila celo 2-3 kose pomladne kolekcije. ČE JE PA VSE TAKO LUŠTNO!!!!. Zara Home, no more of anything… nothing! vse že v pomladnih kolekcijah.

Chanel Rue Cambon… Ha, ha… ha, ha, ha… torbice, ki so še lani stale 1890 eurov, so zdaj že 2400… saj ne da sem jo imela namen kupiti… No medtem, ko sva si jih ogledovali (nekih 7 minut), so prodali kar 3. Glede Chanel Rue Cambon sem izvedela tudi zgodbo o popustu. Ste vedeli, da omogočajo modnim, lepotnim in zagotovo glavnim urednicam, da na “robo” nabavljeno v tem butiku prejmejo 30% popust. In nikar ne mislite, da pri tem mislim na francoske novinarke. Tudi naše ga imajo.

Pit stop: Starbucks. White Mocha. Shopping bags drop-off v hotelu. Idemo dalje… Obleke, obleke, obleke… Marc žal kljub razprodajam še vedno nedosegljivo drag. Druga linija – pogorišče po bombandiranju mode željnih Parižank in ostalih fashonistas. Vmes celo nabavim dve poletni obleki, jep, that’s me.. why buy winter clothes.. Kenzo in Sportmax. Poskusim modro Celine obleko, vendar imam občutek, da je prodajalka nastrojena proti meni. Prosim lepo, prodajalka ima na sebi Van Cleef & Arples Alhambra ogrlico, ki je jaz tudi v trgovini še nisem držala v rokah, okoli vratu pa je najbrž nikoli ne bom nosila. No, hvala Bogu je obleka prevelika.

Ves čas opazujem mame, ki svoje otroke zadekane v zimske vreče in budne vlačijo po vročih trgovinah. Zakaj jih vsaj malo ne slečejo? My point: če imaš denar za shopping – imaš najbrž tudi tistih 15 eurov, da z njimi plačaš varuško. Otroci pa vsi kot mali debili. Strmijo v prazno. Tudi petletniki v vozičkih. Ne predstavljam si Lumpacija, da bi sploh sedel v vozičku, kaj šele mirno.

Sledi ogledovanje torbic… V Longchamp vsa srečna najdem nahrbtnik iz linije Le Pliage v lavanda barvi… a kaj ko v vrsti za plačati stoji – reci in piši – 23 ljudi. Opustim namero, da se postavim v vrsto, ki me spominja na socialistične vrste za kruh. Next stop – Chloe bags… Privoščim si 50% znižani obesek za ključe.

Smer Galeries Lafayette Maison. Tudi tukaj so vrste. Čakam mojo “buddy, buddy”, da plača brisače. Jep, v Parizu znižajo VES tekstil in še kaj drugega. Skratka, znižali so vse; Bodum kafetjere, okvire za slike, fensišmensi lonce za kuhanje in jasno brisače ter posteljnino. Ves čas mi v glavi zvoni stavek “kako boš to transportirala domov?”, zato zatrem željo po nakupu posteljnine Jalla, ki je včasih krasila tudi police v Harvey Normanu, potem pa zgleda niso uspeli dobiti kritične mase ljudi, ki bi za posteljnino odštela več kot 100 eurov.

Z zadnjimi močmi se odvlečem še do Monoprixa. Kupim 7 gelov za prhanje Ushuaia. Smells good, costs peanats (beri 2,5 eura). Nothing fancy really, ampak res moji najljubši.

Drop down… skoraj padem v hotelsko sobo. Polni načrtov rezervirava Budda Bar, ampak se privlečeva samo do sushi menze, again. Ja, ja, saj sva res patetični, ampak bar hopping res nikoli ni bil moj šport.

Nedelja… 8h. Sonce… Kdaj sem že nazadnje videla modro nebo? V soboto nama je namreč dež naredil “very sexy” hairstyle… Vstajanje, zajtrk, RER A, smer outlet Village na postaji Val d’Europe (ena postaja pred Disneylandom, what else). po 45 min sva prispeli. Takoj sem ujeta. Trgovina z otroškimi dizajnrskimi oblačili. Toliko otroških Chloe cunjic nisem videla tudi v sanjah ne. Po eni uri selekcioniranja in kalkuliranja nabavim nekaj lepih kosov.

Trgovine so polne stvari. Obiščem Longchamp, Armanija, Diane Von Furstenberg, Celine (yes, yes, yes!!!), kjer se zavestno odpovem krasni svetlo roza torbi. Sledi Givenchy, Missoni, Max Mara, Furla, Salvatore Feragammo, Cacharel in Kenzo… Tukaj mi uspe veliki met. Možu nabavim usnjeno torbo za prenosnik, potovalno torbo na koleščkih, pulover in srajco… vse skupaj za cca 75% ceneje. Ne morem verjeti svojim očem. Tudi kreditna kartica je zadovoljna.

V Burberryju se gnetejo Japonci. Trečkoti kar letijo po zraku, od multi prisotnega klasičnega Burberry vzorca pa že kažem prve znake epilepsije. Pred Tod’s ljudje pridno čakajo v vrsti za vstop. Ralph Lauren – same picture…

Time to go… Za konec si privoščiva še kosilce v cafe-ju pri cerkvici Madeleine. Pot na letališče… letimo… (v družbi neandertalskih tipov, ki v vrsti za nama razglabljajo v mačističnem stilu in to z navitimi decibeli)… Brnik… reality strikes. Zbudim se iz modnih sanj v svojo družinsko idilo. Otroka spita… mož pa… čista desetka. Preživeli so vsi trije.

Posodi mi svojo roko (in obleke)

Tuesday, December 29th, 2009

Zagotovo ena največjih “pomanjkljivosti” starševstva zelo majhnih otrok je neažurno obiskovanje kina. Ko se enkrat navadiš na to, da pač malo čakaš in se v bistvu navdušiš nad tem, da se ti ni potrebno drenjati v Koloseju, si zmagal. Film leto, dve ali tri kasneje veselo pogledaš na DVDju. Če se ti res zelo mudi, pa ga najameš s pomočjo Apple TVja in i Tunes kartice.

Prednosti “domačega kina” so zagotovo naslednje:

- ni stroškov z varuškami ali oportunitenih stroškov z babicami

- malčki so pod kontrolo, film pač prekineš in se med predstavo ne žreš, če je doma vse OK

- namesto kokic si lahko privoščiš kozarec rdečega in hrano po lastni izbiri

- vedno sediš v “najboljši vrsti”

itd…

Takole sva si z možem v teh dneh ogledala tri filme.

Za začetek večno zabavno Sandro B. v filmu All About Steve. Verdict: I’ve seen better of her.

Sledil je film s Hieglovo Katarinco in Gerardom Whatever, ki sliši na ime The Ugly Truth. Verdict: pretty decent. Najboljši del tega filma bi bil zagotovo komentar Gerarda na opisovanje popolnega moškega (ki kot trdi ona, obstaja) kot ga vidi Katarinca v telefonskem pogovoru. Potem ko jo nekaj časa posluša izjavi: “Are you sure you are not calling from Europe?”

Za konec pa nekaj let star francoski film s prelepo Charlotte Gainsbourg; Prete-moi ta main (v dobesednem prevodu: Posodi mi svojo roko). Ali kot so to velemno prevedli v slovenščino: Kako se poročiti in ostati samski. Krajše zgleda ni šlo. Never mind, film NAMA je bil všeč. Kar je že zagotovo svojevrsten uspeh. Sploh so mi francoski filmi všeč. Imajo vedno nek dodaten zaplet, ki ti ga hvala Bogu ne razkrijejo že v napovedniku. In prav ta zaplet naredi film veliko bolj oseben in cool. Skratka, tudi če niste ljubitelj (francoske) mode (tiste bolj street smart) se film splača videti. Moškim bo všeč Charlotte (tako posebna je, da je prav izjemno lepa), ženskam tudi, zgodba je simpatično smešna, zaplet do srca segajoč. Cherry on the top pa je styling, ki so ga namenili Charlotte. Prevrtala sem cel net, da bi vam pokazala nekaj teh prelepih oblekc, ampak kaj ko se vse fotke fokusirajo na igralkin obraz, ki je mimogrede hči “razvpitega” para Birkin/Gainsbourg.

Ja, hči tiste Jane Birkin po kateri se imenuje slavna Hermesova torbica in tistega Serge Gainsbourgja, ki je v 60ih letih s svojimi dejanji provociral celo tako svobodomiselne Francoze. Skupaj pa sta med drugim vzdihovala v pesmi “Je t’aime…. moi non plus”. Tole slednje je pri nas najverjetneje še najbolj znano v zvezi z njima.

V Charlotte torej ne boste našli niti kapljice francoske krvi.

Vsekakor priporočam ogled filma in svojo modno pozornost nujno usmerite na naslednje obleke, ki jih nosi Charlotte:

- vojaški plašč

- turkizno zeleno obleko, ki odkriva eno ramo

- belo obleko na V izrez.

Ter seveda… UŽIVAJTE v prvi vrsti vašega domačega kina.

Crazy for Stella

Wednesday, December 16th, 2009

Ko doma zbolijo otroci imam polno glavo skrbi in potem besede kar zamrejo. In se mi nekako bolj gleda lepe stvari, da se malo “odpočijem” od realnosti.

Navdihujoča kolekcija Stelle MacCartney za pomlad 2010… aaaaah. In njena resort 2010 kolekcija… Stella me je (spet) navdušila. Oziroma, če lahko pohvalim Natašo Čagalj, Celjanko (oziroma “Štorčanko) in če je verjeti zapisom na netu, glavno dizajnerko v Stellini ekipi.

I am impressed. Over and over again. Prav težko bi izbrala kaj mi je najbolj všeč. Pa dajmo malo sanjat.

Za začetek tale jakna… so chic.

stella0a

In tipični Stella “pajac”… so beautiful.

stella1a

Za drzne pa tudi tale kroj kopalk, čeprav boste rekle, da je tole čisto preveč nude… najbrž res, ampak kroj je res krasen. retro, ampak krasen. Pomislek imam edino glede volanc na bokih. Za vse ki nismo številka 34 bi znalo biti neugodno…

stella2a

Očarana nad silhueto celotne kombinacije in čipkastim topkom, ki se pojavlja v različnih variantah.

stella3a

Poleg lepega topka sem našla celo famozno zapenjanje pasu, ki naj bi se ga letos vse naučile… khm…doesn’ seem so easy.

stella4a

Malo pastelov, da do konca razjezimo Matildo…

stella5a

… preden ji pokažemo nekaj krasnih močnih barv in izjemnih krojev.

stella6a

stella7a

stella8a

stella9a

Resort kolekcija pa je… vsaj zame… brez besed. Rapsodija krojev, materialov in subtilnih barvnih kombinacij.

Za začetek nekaj “klasike” v črno-belem…

stella pre1

stella pre2

stella pre3

stella pre4

Potem pa tale biserček…

stella pre5

Črte, ki tokrat niso na jakni, pač pa na krilu. Všeč mi je tudi kombinacija z rumeno.

stella pre6

I want that dress!!!!

stella pre7

Na sploh mi je všeč tudi celotni shooting za resort 2010. Baloni, konfeti, trakci… diši po optimizmu.

Tudi manekenka z balonasto glavo je fantastična. Ni ravno klasična črna jakna za Piko, ampak tudi če ste zadrta sovražnica čipk, se tejle res ne bi smele upreti.

stella pre11

Za konec pa še malo “casual” črno/bele… mjam, mjam.

stella pre 10

stella pre 12

In en low effort-high impact… so Stella.

stella pre9

What do you think? Let me know….

Od Karla mimo Vikija & Rolfija vse do Sonie

Friday, December 11th, 2009

Jimmy H&MV oktobru so po ženskih revijah delali strašno famo okoli Jimmy Choo čeveljcev in torbic, ki so jih naredili za H&M. Roko na srce sploh nisem prišla do H&M ta pravi dan, sem pa izvedela od male Mi, da tako ali tako ni bilo vredno, ker so bili čevlji vsi trdi. Any other opinions around? Slišala pa sem tudi, da je zajeten kup Hrvatic že sredi noči krenil iz Zagreba, da bi jih dobil. Ste ve kupile kakšen par?

No, zgodovina kreatorjev in H&Ma gre nekako takole: Karl Lagerfeld, Stella McCartney, Victor & Rolf, Madonna (WTF?!?), Kylie Minogue (mal manjši WTF?!?!), Marimekko, Roberto Cavalli, Comme des Garcons, Matthew Williams, Jimmy Choo, Sonia Rykiel. In zagotovo sem kakšnega izpustila.

designers for H&M2

Veliko sem jih izpustila tudi v trgovini. Ker sem bila na tem ali onem službenem potovanju. Ali pa mi ni ravno všeč Cavallijev vzorec kožuščka velikih mačk. Ali pa sem imela velik trebuh in me je misel na slastne kose od Stelle, vse po vrhu ozke v pasu, spravljala v depresijo in se v H&M niti nisem prikazala.

Osebno sta me najbolj navdušila Viki in Rolfi. Celo tako, da sva možem na e-Bayu “zbidala” en črn dežen plašč. Roza sandali z visoko peto so mi žal ušli. Tugujem još uvjek… Viki in Rolfi sta se res potrudila. Naredila sta žensko in moško kolekcijo, pa obleke in čevlje in še poročno obleko za nameček. Če ste se tisto leto ravno poročale, ste bile preskrbljene. To late for me…

V&R for H&M2

V&R for H&M1

Zdaj pa me je obiskala Sonia in njeno spodnje perilo.Timing je primeren. Kdo si ne želi malo seksi spodnjega perila v teh prazničnih dneh?

Najprej sem se na Facebooku slinila nad fotkami prijateljice, ki je bila povabljena v Pariz na lansiranje o katerem se je razpisala tudi revija Ona na 4 straneh. Zato ne bom po dolgem in po čez razglabljala o vseh znanih osebnostih, ki so se poleg novinarjev nagnetle v pariški Grand Palais, kjer so pričarali nekaj tega prazničnega vzdušja v stilu Sonie Rykiel kot “grande dame” Pariza. Raje vam pokažem še nekaj slik in presodite sami kako jim je uspelo. Meni se zdi fantastično.

hm_konjiček

paris 128

paris 136

paris 139

paris 142

paris 144

Filmček si lahko ogledate na H&M strani.

Spodnje perilo je prišlo v trgovine v soboto 5 decembra. V ponedeljek so v Citparku imeli prav vse modele, manjkale so nekatere številke, ampak po večini se je dalo kaj najti. Če je kakšno premamila tale veličastna revija iz Pariza, you know where to go. V Supernovi in v centru mesta niso imeli vseh modelov, tako da je Citypark res najboljša destinacija.

Sonia for H&M

Priznam, jaz sem se težko odločila, zato sem si jih omislila več, kompletkov namreč. Črtastega, pink in svilenega črnega z svetlo roza vrtnico (BTW – črn podložen modrček je zadetek v polno te sezone zabav, ker se mu lahko snamete naramnice). Vse modele si lahko ogledate na H&M strani. Believe it or not, če bi živele le 50 km severneje (torej v Avstriji), vam za njih sploh ne bi bilo treba v trgovino, saj bi jih lahko kupile kar na spletu. Halo H&M, kdaj lahko spletno trgovino pričakujemo v Sloveniji?

Seveda pa pričakujem tudi osebno vabilo na dogodek, ko boste sodelovali z Marc Jacobsom. Kdaj o kdaj bo to? Marc, please say yes!

Positive vibration (naj bo sonce ali dež)

Wednesday, December 9th, 2009

Danes je sijalo sonce in nekako se mi pozitivira. Pa čeprav mi je poštar izročil dolgo pričakovan plačilni nalog za prekršek, ki ga nisem storila. Toliko o učinkovitosti Mestnega redarstva (v besu sem jih preimenovala v Mastno redarstvo). Prekršek naj bi storila 20. oktobra, danes pa dobila plačilni nalog. Vmes sem se pritožila po telefonu pa so rekli da “no go”. Potem sem se pritožila po mejlu (kako da ne, saj sem vendar Sara Bolt!), pa so rekli, da ne morejo preveriti identitete pošiljatelja. Khm, a po klasični pošti me pa lahko? No, ne spomnim se, da bi morala na pošti komu pokazati osebno, ko sem oddajala ugovor…

20102009037Enivej, who cares. Ne gre mi za 20 eurov, ki bi jih morala plačati, ampak za princip. URO SEM NAMESTILA! POŠLJITE REDARJE K OKULISTU! Pa ne samo to, najbolj me jezi, ker kazen nabašejo meni, ki se striktno sprehajam s tono drobiža v denarnici samo zato, da lahko plačujem parkirnino in vozim nakupovalne vozičke po Leclercu in Sparu. Medtem ko se včasih z Bučko z vozičkom prebijava mimo avtov parkiranih na pločniku (sredi mesta ali na “obronkih”) pa redarjev tudi v bližini ni. Ras le bol! (beri ral-bol kot bi rekli Francozi, ko imajo vsega polnkufr).

Nisem se pustila spraviti v slabo voljo. Danes sem se šla vpisati v register za doniranje kostnega mozga. 15 minut mi je vzelo in 5 ml krvi. Sicer pa nobenega “herojskega” občutka. Nihče te ne posuva s konfeti, ne postrežejo te s šampanjcem in pred vrati te ne čaka nadležna ekipa Sveta na Kanalu A. Tetica, ki mi je vzela kri je bila kar malce neprijazna, ko sem izjavila, da me je danes pa kar bolelo. Whatever! Glaven občutek je tako v meni, tetica gor ali dol. Ko ju šiša. Je pač sitna, njen problem.

baby bornVčeraj je bilo drugače. Vremensko namreč. Vse skupaj je bilo podobno sodnemu dnevu. Od službenega Miklavža do doma je tako premočilo ovojni papir, da je kar razpadel, pa samo v avto in iz njega smo dali pakete. Ampak glavno, da je Lumpacij videl, da MIKLAVŽ RES OBSTAJA! Halo, to je vredno več kot vsa darila! Bučka je dobila Baby Borna s katerim se sedaj igra Lumpacij Vagabund. Punčko hrani, jo uspava, pač vse tako kot vidi, da mamica dela z Bučko. Njeno kahlico je namestil v kopalnico, tik ob svoji. Trenutno seveda tudi spi z njo (I try to avoid that, za vse ki bi mi želeli kaj očitati, ampak ob 6h zjutraj jo MORAM vzeti k sebi, če želim pridelati še kako uro spanca). How cute is my son?

Pred tem pa me je včeraj “namočil” čisto en drug dež. In sicer v Zari. Veste, ko ženska začne kupovati obleke za nečakinje (ok ena je moževa, druga pa je hči moje stareeeeeeeeeeeeeejše sestrične, but anyhow) na oddelku za odrasle, se res počuti staro.  ”Vam lahko pomagam gospa”. In poveš in potem ti pričnejo kazati stvari, ki jih vam tudi v sanjah ne bi. Matr, a to tudi prodajajo v Zari?!?!? Pred prijaznim nasvetom mlade prodajalke sem rokah že imela eno tako lepo črno svileno obleko (žametno v pasu, z žametno vrtnico), ampak hvala Bogu mi je potem pokazala najstniški božji čudež… črno oblekico z belimi zvezdicami, na eno ramo, disco diva. Razsodba – bila mi je všeč. Tudi jaz bi jo imela. Nosim številko 36 in na meni je izgledala kot da sem snežinka lahna kot sod. Toliko o tem, ampak nema veze, dekle, ki jo bo nosila ima 13 let, 158 cm in 38 kil. Jep, prav ste slišali… But she ain’t my daughter, what can I do? Ker pa se nisem dala, sem odkorakala v Massimo Dutti, pograbila dve stvari in ju kupila. In celo dobro izgledajo. Heh, vsa skrivnost je v attitudu.

almodovarVčerajšni večer sem zaključila v zelo “romantičnem” vzdušju… z mamo sva odšli v kino. Tema pred filmom je bila varnost otrok v vrtcu. Don’t even ask. Tema po njem pa… v  katerem razredu lahko otroka spustiš, da pride sam iz šole? Any thoughts on this one? Vmes: Almodovar. Los Abrazos rotos. Nisem filmski ekspert, povem kaj vidim in kaj mislim, ampak tole ni bil tipičen Almodovar. Razen filma v filmu, zadnjih nekaj kadrov je spominjalo na Ženske na robu živčnega zloma. Je pa Penelope fantastična (pa čeprav nisem nikoli štekala kaj je počela s Tomom. Veliko bolj paše k Javierju). Pa tudi Tamar Novas, ki igra Diega je pravi cukerček. Vsekakor ženski film, moj mož bi najverjetneje spal že najkasneje pri 17 minuti filma in tako naprej do konca. Vmes bi morda celo malo posmrčal, pa bi ga potem sunila pod rebra. Kot pravim, nisem kritik, ampak jaz raje ne bi peljala gledati moškega tega filma, razen če ni umetniška duša ali večni romantik. Če dje bolj naravoslovec, forget about it. Ne splača se doma še en teden po tem imeti godrnjala. Torej, I win again. Mož je ostal doma in danes ni tečen.

Mi je pa všeč Kino Vič. Ne razumem, da ga še malo bolj ne oživijo. No, saj meni je všeč, če je kino na pol prazen, ampak najbrž ni ravno ekonomsko. Če bi dopoldne vrteli kakšne celovečerne risanke, da nam mamam in babicam ne bi bilo treba lesti v gužvo v Kolosej, bi bilo res simpatično. Morda bi z Lumpacijem kdaj pa kdaj šla. Celotna izkušnja BTCja me namreč ubija. Preden parkiraš avto in kupiš vstopnico si že tako izmozgan, da bi najbrž še jaz zaspala ob “ta-nar-ta-boljši” ženski romantični komediji v kateri bi igral moj Ben Affleck. In zato imamo doma Apple TV, ki mi pričara Bena sicer kakšen mesec kasneje kot v kinu, ampak vsaj vidim ga. High five!

Koloseja nisem videla že od pamtiveka. Razen od daleč. Dva otroka sledi ponudba babic za večerni babysitting = (je enako) nič. Z možem nisva bila niti na pijački že od… Bog zna kada… Danes pa je prijavil, da ga moram za zadnji dan porodniške (to je 17.12) peljati na večerjo v Cubo. Khm, se kdo javi za babysitting? Just asking, ker je bilo ravno danes sonce in še vedno uspem, kljub trdi temi, pozitivirati.

Modne pomladne sanje

Saturday, December 5th, 2009

By now, je najverjetneje že vsem jasno, da imam nekaj priljubljenih dizajnerjev. Na prvem mestu je to moj Marc, ampak njegovo pomladno kolekcijo sem že obdelovala skupaj z zimskim parfumom. Potem pa sta tu še hiši Chloe in Celine, ki pa me zadnje čase prav medeta. Kdo je bil zdaj kje? Phoebe Philo je bila Chloe, potem je rodila, zdaj je v mojih letih in je Celine. Vsi vzdihujejo nad njeno kolekcijo, hvalijo Boga, da se je vrnila, ampak jaz vpijem; “kam ste skrili Ivano!?!?” Phoebe tudi izjavi, da je Celine “očistila” nepotrebnega. Že mogoče, samo na trenutke se mi zdi da tudi potrebnega. No, presodite same. Izbrala sem tiste, ki so mi všeč in se ne bi branila, če jih Dedek Mraz (da ne bo Božiček preobremenjen) prinese v omaro.

celine spring 10-1

celine spring 10-2

celine spring 10-3

celine spring 10-7

celine spring 10-4

celine spring 10-6

Druga zgodba je Chloe, Hannah MacGibbon je bila že skoz Chloe, ampak nekje v ozadju. Ne vem kaj se zdi vam, ampak a je to res pomladna kolekcija? Ali je mora jesenska? In zakaj prvi styling revije izgleda kot da je bila šivilja pijana in je namesto na manekenki s konfekcijsko številko 34 mere za jakno jemala na svojem možu?

chloe spring 10-14

Tudi teh hlač iz prvega stylinga ne bi oblekla za nič na svetu, res ne vem, ampak nočem izgledati kot smučarka iz leta 1955. Vse skupaj me čisto preveč spominja na Janjo / Vesno v filmu Ne čakaj na maj (ki je sicer eden boljših slovenskih filmov, če ne v top 3, vsaj zame). Če ne verjamete, vam ponujam še close-up.

chloe spring 10-11

Sicer pa Hannah očitno ni ravno zaljubljena v visoke pete. OK, saj ni problema, tudi mene boli križ, ampak ni potrebno, da je vedno vse tako robustno, kar hodi po tem svetu in nima pet….Ampak I guess, da je to vse del malo “good morning – bad hair day” looka… frizure manekenk me namreč močno spominjajo na mojo ob 4h zjutraj ko grem potolažit Bučko, ki se joka.

No po drugi strani vidim, da je Chloe s čevlji zašel v “uber” romantiko… takih čipkastih šolncev človek res nima kam obuti (razen na lastno poroko, ki je pa zame že mimo, torej, bye-bye čipkast šolenc).

chloe spring 10-8

Pa tudi manekenka ima en nesramno velik žulj na nogi in zato čevelj sploh ne izpade tako graciozen kot so pri Chloe najbrž želeli. Sicer pa od zadaj bi izgledal takole:

chloe spring 10-9

Malo bolj primerna je sledeča variacija na temo romantike:

chloe spring 10-10

Da pa ne bom samo pod noge gledala manekenkam naj priznam, da to kar je zgoraj je tokrat nežno in punčkasto, čista Chloe…

chloe spring 10-4

chloe spring 10-5

Našla sem še nekaj oblačilc Chloe, ki jih lahko kar dostavijo na moj naslov in sicer:

chloe spring 10-1

Tokrat vzamem tudi čevlje:

chloe spring 10-7

Od oblek pa še tole:

chloe spring 10-3

chloe spring 10-2

chloe spring 10-6

Give me the baaaaaaaag!

chloe spring 10-12

Malo me medejo tele vroče hlačke… usnjene, poleti? No, saj če imaš številko 34 najbrž izgleda dobro.

chloe spring 10-13

Ker imam seveda še vedno rada Chloe sem namenoma izpustila vse modele (razen prvega, ki mi je tako nesramno skočil v oči), ki izgledajo prav jesnesko in čisto nič ženstveno, ampak najbrž morajo imeti za vsak okus kaj. Tako ali tako je na teh slikah toliko vrednosti, da jih ne utegnem kupiti z mojo celoletno plačo.

Zapravljivka na Frišnem ali lepota ni naključje

Wednesday, December 2nd, 2009

Tole je nadaljevanje zapisa na Frišnem… oziroma začetek, karkoli boste prej prebrali…

Ne prištevam se med ultimne modne ali lepotne guruje in nisem muza znanega kreatorja (in to samo zato ker Marc J. ne ve da obstajam). Damn! Ampak nekaj lepotno-modnih pravil se v življenju vseeno držim.

Pa čeprav je dva prispevala Ines de la Fres’ (alias Fressange), ki je vse od zgoraj naštetega (ok, bila, pa tudi ne od Marca ampak od Karla, ampak, who cares!).

Ines mi je zaupala (meni in vsem bralkam tiste french Elle, ki so jo tisti teden kupile) sledeče:

1. maskaro nikoli ne nanesi na trepalnice pod očesom, ampak vedno samo na zgornje

top_3

2. k večernim oblekam nikoli ne nosi ure, tudi če izgleda kot nakit.

Ines je imela sicer cel kup nasvetov, ampak meni sta se očitno zdela relevantna in koristna samo ta dva, drugače bi se zapomnila še kakšnega. Ines sem kasneje še srečala in nekako mi je uspelo ponotranjiti še dva nasveta:

3. vedno nosi KOMPLET spodnjega perila (drugače izgledaš kot Angležinja na poceni počitnicah na Kreti)

4. bela srajca in kavbojke so lahko classy (s pravimi dodatki in attitudom, seveda)

Kaj več mi Ines ni uspela vtepsti v glavo. Imam pa še nekaj “pravil”, ki se jih držim kot pijanec plota. Če bom zelo napela moji dve možganski celici, ki v teh dneh še uspeta delovati, bom morda prišla do številke 10. Pa poglejmo;

5. tekoči puder naj bo vedno za odtenek svetlejši od barve polti

6. narastek ni sexy, pa čeprav vas kdaj pa kdaj kakšna holivudska zvezdnica poskuša prepričati v nasprotno

7. najboljša pijača za telo je voda

8. lepotnega spanca se niso izmislili zato, da bi otroke prej spravili v posteljo

9. čevelj naredi žensko (khm, naj omenim, da je vrstni red naključen in da če bi že pisala po pomembnosti, bi tole zagotovo zavzelo prvo mesto)

top_5

10. preveč nakita – not good! (stick with one type of gold, ne mešaj belega in rumenega…. bla, bla, bla)

Tole mi gre kar dobro, zato bom zgleda šla do številke 15, saj se je medtem zbudila še tretja možganska celica v lepotni sferi…

11. Investiraj nekaj denarja v klasične kose: črno večerno oblekico, črne volnene hlače in krilo, smetanasto svileno bluzo, Max Mara plašč itd…)

top_8

12. Po 35 letu ne pretiravaj s svetlečimi barvami na vekah, it makes you look older

13. anti celulitna krema deluje samo v kombinaciji z zdravim načinom življenja in seveda ob celoletni uporabi (grrrr!)

14. nogavice – mat, nikoli svetleče, saj bi v svetlečih tudi Twiggy v svojih najbolj suhih letih izgledala kot velikonočna šunka.

15. smeh je pol zdravja

Dovolj bo. Nadaljevanje oziroma začetek preberite pri Frišni, ki me je prijazno povabila, da po Frišnem raztresem malo Zapravljivkinega duha. Tam se skrivajo tudi “podnapisi” k vsem slikam, kakor tudi slike v vsej svoji lepoti.

top_4