Dragi Božiček,
malo sem preverila kaj sem ti pisala lansko leto in sem ugotovila, da me nisi čisto pustil na cedilu.
Na področju svetovnega miru in čistega okolja si sicer spet popolnoma “popušil”. Ne zameri mi za tako direkten pristop, ampak res bi se lahko malo bolj potrudil. Otroci so še vedno lačni, zdaj ne več samo tisti v Ruandi, nekateri tudi v Sloveniji. In na sploh se nekaterim nič lepo ne godi. Odkar po svetu hodijo Frizli in nore mame, boš moral malo več proračuna nameniti svojemu ministrstvu za otroška življenja. Pa tudi ministrstvu za vse nemočne, bolane in nesrečne.
Ne vem zakaj vedno poslušaš tajkune, da jim odnašaš riti in ne končajo po zaporih? Mislim, da boš moral zamenjati ministra za pravičnost. Trenutni zgleda ne opravlja svojega dela kot je treba.
Ministrstvo za zaposlovanje in recesijska vprašanja. Katastrofa! Naj ti bo letošnji Božič vzpodbuda, da na tem področju marsikaj spremeniš. Ljudje brez sanj so ljudje brez življenja v sebi. Misli na to!
Pri mojih osebnih željah si bil približno 50% prijazen. Ampak, če je za opravljen izpit na faksu treba 50%, potem si zdelal, naj ti bo. Ker pri prvem delu si zagotovo padel na izpitu in bo treba zato v 2010 malo bolj zavihati rokave.
Letos bom z željami začela malo drugače. In sicer z ljudmi, ki jih imam rada. Ker nam sanj ne more vzeti nihče, mi ne zameri, če bodo nekatere želje zares visoko leteče.
Naj začnem z Lumpacijem Vagabundom in Bučko. Naj bosta zdrava, ljubljena z vseh strani in srečna. Za ostale njune želje bomo poskrbeli mi odrasli smrtniki, don’t you worry, tukaj ti dam prosto.
Mojemu možu prinesi zdravje, srečo in ljubezen z mojo tečno malenkostjo in najinima škratoma. Sicer pa poslovni uspeh, čas za fitness, Apple aj-dont-nou-vot (beri kar bo Steve J dal novega na trg in se meni še sanja ne kaj to je) ter vso mogočo fotografsko opremo, ki si jo želi. Pa čim manj idiotov mu pošlji na pot in čim več ljudi, ki mislijo to kar govorijo in stojijo za tem kar rečejo.
Moji mami želim, da jo ščitnica ne bi več zezala in da bi se jo zdravje držalo kot senca lepega sončnega dne. Sicer pa pridne vnuke, razumevajoči in potrpežljivi hčerki, moža, ki jo nosi po rokah (pa ne zato, ker mu kuha kosilo, ampak iz čiste ljubezni, ki traja že skoraj 40 let). Sicer pa novi Ford Ka (ali podoben mali kjut avto), kakšno potovanje ali dva v eksotične kraje, stabilno penzijo, tu pa tam kak lep kos obleke, 7 parov čevljev in nov parfum (zdaj je vrgla oko na Dolce&Gabbana Light Blue).
Mojemu očetu želim seveda zdravje in duševni mir. Še en tak, ki rabi čim manj idiotov na poti in več onih, ki resno mislijo. Sicer pa čim več složnih trenutkov s turbo nano (alias mojo mamo). Miren spanec ponoči in prijetne vikende na kavču ob gledanju vseh športov od A do Ž. Naj naši športniki zmagujejo, ker to ga naredi res srečnega. Od materialnih želja (razen tisto, kar sem mu že kupila jaz) nimam pojma kaj si želi. Jaz bi mu zagotovo privoščila lepe srajce, puloverje, topel šal, kapo in rokavice. Pa na kupe dobrih knjig in naročnino na Mladino, Globus in Nacional.
Moji eni in edini ter seveda edinstveni sestri želim ZDRAVJE z velikimi črkami. Naj se ji NIČ, ampak NIČ topogledno ne zgodi, ker bi te drugače jaz, dragi Božiček, lastnoročno zadavila in prav vseeno mi je, če potem otroci ne bi dobil svojih daril. In tale grožnja po davljenju ostaja za večno, tako da le glej, da boš vsako leto poskrbel zanjo. Sicer pa ji želim, da se s svojim partnerjem skupaj odločita ali želita še enega otroka in potem naj jima rata 100%. Recimo na kakšnem eksotičnem potovanju v dvoje. Službeno… karkoli bo sama želela, ker po vseh teh letih še vedno ne vem kaj pravzaprav dela (God forgive me, ampak v meni ni niti malo inžinirske žilice).
Moji teti želim, da bi imela MIR. Pred sosedi in “sostanovalci” (zdravje in sreča ter malo več eurov na računu so splošna želja, ki velja za vse, ne bom se ponavljala, ker sem že dolgočasna). Pa super kofetkanja, iskrene prijateljice (ker tele stare tetke znajo bit včasih prave pijavke in moja teta, dobra duša, se jim preveč pusti… joj, jaz sem mislila, da enkrat ko končamo srednjo šolo babe nehamo biti zlobne… I guess I was wrong).
Mojemu stricu tudi želim zdravje. Z veliko začetnico. Naj najde zdravnika, ki bo zares pogruntal od česa mu tako hitro razbija srce. Pa naj se izkaže za neproblematično. Sicer pa mu želim da bi s svojo partnerico uživala vsak dan, se prenašala z ljubkimi cinizmi kot do sedaj in nas kdaj tudi obiskala. Teh naključnih srečanj v Lleclercu je na žalost mnogo premalo.
Moji sestrični Evelini želim, da v tem letu dobi trenutek razsvetljenja v stilu “make or break” za trenutno vezo. Naj se jima zgodi otrok ali pa naj končno razsvetlenje pride v obliki kakšne nove priložnosti v življenju (na ljubezenskem področju seveda). Naj jo vodi moto: ženske (sploh take fejst punce kot je ona) morajo njihovi moški nositi po rokah, drugače jih niso vredni. V službi ji želim manj stresa. In želim ji… modni pobeg z mano v Pariz (ah daj no, kaj pa lahko tudi zase prosim, ne?).
Naj svoj del familije zaključim z otroci; mojim nečakom, mrzlo nečakinjo in moževo nečakinjo. Vsem želim,da odkrijejo skrivnost zdrave hrane. Naj pričnejo jesti zelenjavo in sadje, naj doumejo, da je čokolada samo za krpanje duševne bolečine (ki je oni seveda nikakor ne smejo poznati v svojih mladih letih). Mrzli nečakinji želim tudi toplejše odnose doma.
Moževi mami, naši zlati babi, želim prijetne večere in še bolj zabavne dneve (ker upam, da jih bo v polnem zdravju kar nekaj preživela v družbi Bučke medtem, ko bom jaz z novim letom spet krenila v službo, smrk…). Dobre knjige, ljubka potovanja, sprehode v naravo, veliko gob v sezoni (pa naj se najde kakšna angelska rokica, da jih namesto nje očisti). In prijetne pogovore. Pozitivno energijo. Pa gibčno roko, ki nam bo spekla veliko pehtranovih potic. Mjam, mjam, mjam.
Mali Mi želim, želim… stanovanje! Lepo prijetno, tako kjer se v vsakem kotu skrivajo dobre vile in škrati. Polno svetlobe in soja svečk ob večerih. Prijetno glasbo, toplo dekico in čajčkanje pod njo s sorodno dušo. In vsaj dva internetna modna nakupa na mesec. In iskrene prijatelje, take, ki razumejo kaj pomeni prijateljstvo.
Đorđiju želim dober biznis, dobro bejbo in dobro banko. Uf, this was easy.
Od širše familije k prijateljem… pa poglejmo.
Karmenciti želim, da spozna princa v temno modrem Volvo karavanu, ki ga bosta hitro napolnila s svojimi potomci. Ker prave princese nikoli ne mažejo svojih rok, ji želim, da tudi malo “oladi” v službi in dojame, da le-ta ni bistvo njenega življena. Stop and smell the roses, dear! (pa še zame… shopping v Parizu tudi za naju… ali pa New York, kaj praviš?)
Natki moji želim veliko zdravja. Njej osebno ter vsej njeni družini. Pa da bi njena ljubezen še vedno tako cvetela in da bi cvetel tudi njun biznis. Naj jima v žakelj pade čim več sfinanciranih projektov in naj srečno potujejo zdaj decembra po Avstraliji! Ne povozite kenguruja!
Serge… dober biznis tudi zanjo. Pa tudi enga takega “husband material” princa. V kakšnem avtu naj se pripelje naj odloči sama. Sicer pa malo več časa, da se bova družili ob kakšnem martiniju ali na večerji v Cubu.
Stanetu in njegovi prečudoviti Biljani želim da dvojec postane trojec. In Maldive. Znajo biti odločilni pri sestavi trojca.
Saškotu želim na gore dizajnrskih oblek in mesečna potovanja v New York in Pariz. Smučanje v St. Antonu in OMG… vse kar mu poželi srce (s polnim bančnim računom seveda). Pa naj se nama businesswise spet kaj križajo poti.
Choice… veliiiiiiiiko uspešnih potovanj. Veliiiiiiiiiiiko toplih trenutkov doma, naj dvoje postane troje ali celo kvadrat (dva komada iz nenada je baje muka, ampak ko gre enkrat najtežje mimo, je potem baje bolj luštno).
Novopečeni Katalonki želim megastične dneve v enem najlepših mest na svetu in mistične noči. The world is not enough for her 
Katie dear pa želim, da bi spet delali skupaj (to seveda želim tudi sebi). In da odkrije kako lepa in edinstvena je. Sicer pa have a blast in Jamaica, dear! Take care!
Moji dragi novopečeni zagrebški mamici in njenemu možeku ter njuni lepi Hani pa želim leto crkljanja, dobrega spanja, veselih trenutkov in kličem; ob letu osorej nas čaka Hiša Franko!
Mojčici želim, da iz hiše naredi dom za dva in več…
Tinki potepinki želim veliko ZDRAVJA. In napolni jo s pozitivno energijo, ki jo tako nesebično razdaja med nas. In dober biznis, it goes without saying.
Princesi Jasminki pa želim predvsem zdrave otroke in veliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiko dobre kozmetike in da bi večkrat tekali gor in dol po štengah na martini, medtem ko pamžki spančkajo.
Dr. A pa želim odlično kroženje, odlično ljubezen in naj nas nikar ne pozabi, ker bi Lumpaciju Vagabundu kar počilo srce.
V mojem življenju dragi Božiček je še veliko ljudi, ki tukaj niso našli prav svojega odstavka. To so ljudje, ki so mi leto 2009 naredili veliko bolj simpatično in zabavno. Morda samo s pogledom polnim sočutja, ko so mi SPET zboleli otroci. Ali pa s prijetnim klepetom ali pa samo s komentarjem na blogu. Zeko, Ksenija, Jelena, Natacha, Sanja, Niki, Petra, Pika, Matilda, Uroš & Urša, vse Tine in Ane in še in še bi lahko naštevala. Za njih pripravi paket dobrih starih klasikov: srečo, zdravje, ljubezen in eure na bančnih računih (pa naj sami izpolnjujejo svoje želje).
Za konec pa… naj se zgodi že tisti čudež na Japljevi! Zato prav vsi, gremo na bowling 28. januarja! Jupi!
p.s. boli me križ… ali lahko tole s križem zrihtava v 2010?
p.p.s. ne misli, da ti letos ne bom pisala tudi v mojem imenu…
Enivej, who cares. Ne gre mi za 20 eurov, ki bi jih morala plačati, ampak za princip. URO SEM NAMESTILA! POŠLJITE REDARJE K OKULISTU! Pa ne samo to, najbolj me jezi, ker kazen nabašejo meni, ki se striktno sprehajam s tono drobiža v denarnici samo zato, da lahko plačujem parkirnino in vozim nakupovalne vozičke po Leclercu in Sparu. Medtem ko se včasih z Bučko z vozičkom prebijava mimo avtov parkiranih na pločniku (sredi mesta ali na “obronkih”) pa redarjev tudi v bližini ni. Ras le bol! (beri ral-bol kot bi rekli Francozi, ko imajo vsega polnkufr).
Včeraj je bilo drugače. Vremensko namreč. Vse skupaj je bilo podobno sodnemu dnevu. Od službenega Miklavža do doma je tako premočilo ovojni papir, da je kar razpadel, pa samo v avto in iz njega smo dali pakete. Ampak glavno, da je Lumpacij videl, da MIKLAVŽ RES OBSTAJA! Halo, to je vredno več kot vsa darila! Bučka je dobila Baby Borna s katerim se sedaj igra Lumpacij Vagabund. Punčko hrani, jo uspava, pač vse tako kot vidi, da mamica dela z Bučko. Njeno kahlico je namestil v kopalnico, tik ob svoji. Trenutno seveda tudi spi z njo (I try to avoid that, za vse ki bi mi želeli kaj očitati, ampak ob 6h zjutraj jo MORAM vzeti k sebi, če želim pridelati še kako uro spanca). How cute is my son?
Včerajšni večer sem zaključila v zelo “romantičnem” vzdušju… z mamo sva odšli v kino. Tema pred filmom je bila varnost otrok v vrtcu. Don’t even ask. Tema po njem pa… v katerem razredu lahko otroka spustiš, da pride sam iz šole? Any thoughts on this one? Vmes: Almodovar. 
Nekako zgleda moje otroke “privlači” Infekcijska klinika v Ljubljani. Saj ne boste verjeli, ampak tam sem bila že 4krat “hospitalizirana” s svojima otrokoma. Najprej je bil to sum na oslovski kašelj, ko je imel Dudi Dadi komaj 5 mesecev. Zaradi tega suma me je mož celo postrgal s konference v Parizu, me po telefonu usmeril na prvi avion za Ljublljano in tako sem v visokih štiklah in fensi-šmensi garderobi prvič prespala noč na otroškem oddelku infekcijske klinike. Pa so mi takrat rekli, da doječe mamice dobijo neko boljšo posteljo kot tisto skropucalo na katerem sem si še dodatno uničevala hrbet, ampak takrat so bile ravno vse zasedene (oh ti šment, ti šment!). No, oslovskega kašlja ni bilo, hvala Bogu.
