Objave označene ‘želje’

The day God gave us a break…

Monday, July 19th, 2010

V soboto sem ležala ob Bučkini posteljici, potem ko že vsaj eno uro ni hotela zaspati. Bučka ima po novem neko histerično fazo, ko zvečer pač noče spati, čeprav je tako utrujena, da niti ne ve kaj sploh hoče. Ne želi ne biti v posteljici, ne biti na tleh in hoditi, ne biti pri meni v naročju, a se me vseeno oklepa z vsem štirimi, kot kakšna mala opica in se dere kot kakšna velika sraka.

Ko sem tako v poskusu številka dve ležala na tleh sem si poskušala razjasniti misli, kar zadnje čase ravno ni tako lahko. Bučka je pravi detektor napetosti in če v moji glavi ni popoln mir, me malčica čuti in postane tudi ona živčna. Adijo mare, spanje!

Ležim torej in pričnem moliti. Nikar ne bodite šokirani. Molitev in vera in Cerkev – vse skupaj je zadnje čase preveč pomešano in čisto preveč spolitizirano. Nisem ne klerikalec, ne verski fanatik, ampak vzgojena sem bila v krščanskem duhu. Moj mož je naravoslovec in najbrž bi ob vsem skupaj zavzdihnil, meni pa je pomirjujoče dejstvo, da če bo šlo vse narobe, lahko še vedno računam, na pomoč neke višje sile. Tako mojim otrokom vsak večer zmolim “angelčka” in potem ko mi težke misli ne gredo in ne gredo iz glave pričnem v glavi ponavljati Oče naš. V zadnjih letih sem ga ponovila že tolikokrat, znam ga od mladosti in vedno sem ga nekako zdrdrala. Zdaj pa sem se končno poglobila v molitev. Cela molitev je sestavljena iz hvaljenja Boga, upanja da se nebeško kraljestvo ustali na zemlji in da se seveda zgodi božja volja. Bog nam bo odpustil vse grehe in potem… ha… ta-dam – edini človeški moment molitve “….kakor tudi MI odpuščamo svojim dolžnikom”… Človek je našel moment, kjer se najbolj približa Bogu in to je v odpuščanju drugim.

Če dobro pomislim, je odpuščanje res ena težka stvar. Iz vljudnosti velikokrat rečemo – “je že vredu”, v resnici pa še vedno mislimo, da je sosed, ki je povozil naše krasne vrtnice idiot in si rečemo, da za vsako rit raste palica in se mu bo to že enkrat vrnilo. Pravo odpuščanje je res nadčloveški napor.

Ampak to je samo medklic. V soboto so mi po glavi rojile neštete misli in ko sem končala že vsaj 20ega Oče naša, Bučka pa je še kar pela, sem v sebi vzkliknila: “Joj Bog, daj nam že enkrat mir in naj se zgodi naša volja!”. Naj že enkrat neha ta negativni začaran krog, ki se vrti v službi in naj se moji dragi prijateljici že enkrat odpre ena srečna ljubezenska karta!”

Tisto noč sem imela neke vrste preroške sanje. Videla sem vse sorte stvari, vmes se je  Bučka zbudila, moj mož jo je šel potolažit, meni pa se je bledlo. In potem sem danes odkrila, da se je Bog odločil in “gave us a break”… no, meni niti ne (še ne), v službi me je  danes najprej bolel želodec in tole pišem ob strašnem glavobolu. Ampak vsaj moji prijateljici se je zgodila “moja” volja. Aleluja! Še je upanje, morda je tisti večer “uslišal” tudi mene.

New York, New York (part 1)

Sunday, May 16th, 2010

Petek 7 maj… moj rojstni dan se je premaknil za celih 6 ur, na kar me je prijazno spomnila Katja (thank you dear!). Vendar dvojni polnoletnosti nisem ubežala. Never mind. Dan je bil popoln.

Za začetek sem si, what a hell, privoščila popolnoma nezdrav zajtrk s poširanimi jajci in prekajenim lososom. SMSi so uletavali že od 3h zjutraj, obetal se je zanimiv, sončen, poletni dan, ki je dosegel svojih 27 stopinj… celzija, seveda.

Sprehod od 44. Ulice po 5. Aveniji vse do Apple Store-a na 57. Ulici. Pred Abercrombie & Fitch se že nabira vrsta (predvsem) turistov, ki zagnano čakajo, da se odpro vrata “kalifornijskih sanj”.

Ob 10h se odprejo vrata trgovin. Smer Gap. Potem ko že uro in pol križarim po otroškem oddelku me mož najde točno tam kjer me je pustil preden je odšel na 18. Ulico, odložil stvari v hotelu na 44. Ulici in se vrnil (peš seveda) do Gapa na 55. Ulici. Medtem jadni “shop assistent” obupuje nad zaračunavanjem otroških krpic za poletje. Nešteto parov nogavičk za Lumpacija, sladke male kopalke za Bučko…. in tako dalje… Verjetno si misli, da se mi je zmešalo. Najbrž marsikomu nerazumljivo, ampak kot mama se noro zabavam. Edini “žalostni del rožnega venca” je plačilo nakupa. Nesrečnega moža, ki se je nič hudega sluteč prikazal v trgovini obložim z vrečkami. Smer hotel.

Vmes me mož pusti v Banana Republic. Sam se znajde v bližini Times Square-a, kjer ravno evakuirajo ulico. Razlog: v kafiču (oziroma na “plaži” pred njim) je nekdo pod mizo pozabil torbo. Sum na bombo…. False alarm. Konec dober, vse dobro.

Proti večeru odideva v švedsko restavracijo Aquavit. Hrana je odlična, ambient je prav švedski… dolgočasen. Nikakor se ne more primerjati s Sushi Sambo, ki sva jo okupirala večer pred tem. Sushi Samba je bila res odkritje. I love sushi, I love mojitos… zmešajte vse skupaj, dodajte dobro glasbo in dobili boste formulo za uspeh.

Po malce nesrečnem ambientu (a odličnem koktejlu iz brsunic) v Aquavitu sledi Broadway… Musical Mamma Mia. Revelation. I love the movie, but the musical is way better. Samega vzdušja sploh ne morem opisati. “Under attack, I’m being taken… ” Abbini komadi se mi nato še dneve vrtijo v glavi. Pred dvorano čakajo kolesa-rikše, da vas popeljejo do hotela.

Za zaključek dneva še gin&tonic v prijetnem baru Gaby znotraj hotela Sofitel. Best birthday ever. … Just a perfect day… I’m glad I’ve spend it with you…”

To be continued…

Kristalno jasno…

Sunday, April 11th, 2010

… se mi zdi, ko gledam tale prečudoviti “napajalnik” za iPhone. Kristalno jasno namreč, da iPhone paše vanj kot da sta bila ustvarjena skupaj. Ko ju vidim skupaj pomislim na Karla Velikega, ki bojda svojo Coca Colo (najbrž Zero ali Diet, ne vem katera sploh še obstaja), vsak dan zahteva servirano iz kristalnega kozarca. Pri tem seveda vemo, da je totalni iPod fan. Khm, ali mislite, da ga frajer že ima?

Enivej, izdelek je naše gore list (jeeeeah!), mislim, da ga Elle še ni zavohal ali skopiral iz kakšnega tujega Elle Decor.  Sliši na ime Crystal Dock (obstaja v štirih seksi različicah, moja najljubša je Celestia), rodil se je v glavah kreativnih posameznikov podjetja Calypso Crystal (handcrafted pa je v Rogaški, tudi naški, what else) in lahko ga kupite tudi na spletu. Če seveda imate iPhone, jaz ga namreč nimam. Ali pa vsaj iPod Touch, tudi ta gre notri in guess what tudi tega nimam. Sirota Jerica (slednjega res ne bi imela KDAJ uporabljati, music to my ears so zvoki mojih otrok)!

Heh, zdaj nam ostane samo še to, da končno k nam tudi uradno dobimo iPhone. Tega bi za razliko od Toucha imela (in uporabljala), ampak čisto uradno, ker nisem človek odklepanj in podobnih praks.

Indulge…

Monday, February 1st, 2010

Zunaj pada sneg… pojav, ki se zadnje čase dogaja kot za stavo. V resnici smo že kar malo pozabili kakšna je stvar s tem snegom. Moj mož mi vedno reče: “takole je bilo ko smo bili mi majhni”… in zdaj so majhni naši otroci in glej no glej, imajo isto “snežno srečo” kot smo jo imeli mi.

Pri snegu je tako lepo, ko pogledaš ven in je vse belo, vsa grda smogovska sivina je izginila in človek ima občutek katarze. Prav simpatičen občutek po napornem tednu v službi. Don’t get me wrong, delo je pravi počitek v primerjavi z napetimi odnosi v babjem kolektivu. Ampak o tem ne bom več razpravljala.

V bistvu se mi je zahotelo razvajanja. Takega, ko se zapreš v kopalnico za vsaj kakšno uro in pol in ko končno pogledaš iz nje si čisto prerojen. No, takega razvajanja že dolgo ne poznam. Najprej je bil tu Lumpacij, potem je prišla še Bučka in ko si dan današnji umivam lase je kopalnica polna otrok, eden leze na straniščno školjko, druga se je z glavo ravno butnila ob rob kamnite police, ko je hotela doseči moje koralde, da bi si jih navesila okoli vratu. Ampak dajmo sanjati.

Ura in pol, zunaj je sneg, pada in pada, vi pa že cel dan ležite na kavču z revijami v rokah in toplim čajom na mizi. Prižgali ste si vsaj ducat svečk, ki škilijo iz majhnih svečnikov. Leno se pretegnete… ah… sanje… no, medtem ste si v kopalnici natočili vodo z medeno ali mlečno pjenušavo kupko, si tudi tam prikurili nekaj dišečih svečk in zdaj vas čaka samo še skok med 40 cm penice. STOP! Ali niste na nekaj pozabili? Seveda… kozarec konjaka. Khm… Who cares, saj so vendar samo sanje. Medtem vam igra Arabic Lounge in rahlo priprete oči. Mehurčki in svečke vam v hipu izgledajo kot dragulji. Alhambra…

Enivej, ne se še zbuditi, ampak tole zdaj bo pa čisto resna stvar. Še preden se boste izkobacali iz mandljevo-kokosove mlečno medene kupke Laure Mercier že bo na vrsti  vaš lepotni zimski obred. Ko ste skočili v banjo ste si namreč takoj naredili en dober piling obraza. Ko boste končno spet na suhem lahko mirno nadaljujete. Pozimi, vsaj meni, kožo na obrazu zateguje kot da bi me zanjo vleklo vsaj vseh 7 palčkov od Sneguljčice. Zatorej sledi maska. Bogata, krasna, takšna, ki jo vaša koža kar posrka. Prav rada bi si privoščila Kenzoki marshmallow masko iz kakavovega masla in riža in bombaža in aaaahhhhh…

Nato pa par kapljic Darphin serum Arovita C, ki ga dobro vtrete v kožo. Medtem iztisnite eno veliko, res veliko količino Iso Urea kreme od La Roche Posay, ki vam bo kožo v hipu navlažila do zadnje celice hkrati pa njen vonj prav nesramno spominja na Chanel Allure summer. Vsekakor pa Iso urea – samo za suho (nerazdraženo) kožo. I lajk sou mač.

Next… nočna krema Chanel Ultra Correction Line Repair Nuit. Krema za oči Estee Lauder Verite. Krema za roke Garnier Hydralock. Ok, zdaj lahko pokukate iz kopalnice. Ali pa se prebudite v svojo živ-žav realnost tako kot jaz.

Bom pa z veseljem s tremi od vas podelila La Roche Posay Iso-Urea – smells like Allure Summer – experience.

All you need to do is… Just say YES!

Ho, ho, ho… (leto 2009 v številkah)

Saturday, December 26th, 2009

… merry Xmas! Še sem živa in zato je čas za bilanco 2009 v stilu frajle Jones.

Število rojenih otrok: 1

Skupno število otrok: 2

Število previtih/porabljenih plenic: 2230

Število neprespanih noči: kdo bi štel

Število obiskov pri pediatru: vsaj 30

Število vnetij ušes našega Lumpacija: OMG, so many!!!!!

Število infuzijskih obiskov otroškega oddelka infekcijske klinike: 2

Število dni preživetih na morju: 10

Število dni v službi: 0

Število dni na dopustu: 9

Število sodelavk in sodelevcev, ki so me med porodniško z veseljem pozabili: 1,2,3,4,…. still counting

Število sodelavk in sodelavcev, ki niso na porodniški in me med mojo porodniško niso pozabili: štejem… Karmen, Niki, Sanja, Petra, Vesna, Manca, Marina (khm, a je to res vse… no ja, saj 7 je moja srečna številka)

Število službenih mejlov prejetih v tem času: 1563… tudi mene je presenetilo

Število novih La Perla kompletkov: 2

Število kupljenih čevljev: kdo bi štel

Število novih torbic: 0 (what is wrong with me!?!?!)

Število novih prijateljstev, ki sem jih spletla zahvaljujoč blogu: veliko (hvala vsem!)

Število kino obiskov: 2 (nikoli z možem in obakrat z mamo… patetika)

Število večernih izhodov z možem: 4 (KA-TA-STRO-FA!!!!!!)

Število prebranih knig: 6,5

Število “izmenjave mnenj” z mojo mamo: vsaj 40

Število Zapisov na blogu: 142

Število prebolelih grip: 2 (ena trebušna in ena khm, kaj pa vem, ni prišla z badgom z imenom kot na kakšnem seminarju vsi udeleženci)

Trajanje grip: trebušna: 24 ur, da druga : 48 ur

Število zavitih božičnih daril: 44 (jep!)

Število prejetih božičnih daril: 9 (khm, morda pa še kaj pride…)

Število prejetih božičnih daril, ki so mi všeč: 9

Število poslanih SMSov: kdo bi štel

Število besnih izpadov na poročanje medijev: vsaj 30

Število potovanj v Pariz: 1

Število prelistanih revij (ne prebranih!): cca 300 (Hvala Karmen, Miša in Petra)

Število prebranih revij: cca 10

Število kosil v Cubu: 2

Število poljubčkov mojih škratkov: nešteto

Dragi Božiček, pozna sem vem, ampak kaj ko si me zvil le dva dni pred Božičem. Brez Pike, ki ti je uspela pisati v imenu mojega zdravja, bi najbrž še vedno ležala v postelji. Kakorkoli že, v letu 2010 nam prinesi zdravja, sreče in ljubezni ter obilicov eurov na na bančni račun za uresničevanje naših želja (mojih modnih seveda). Želim si več časa za naju z možem, da bova šla skupaj v kino vsaj enkrat na mesec in enkrat v letu v New York (recimo za moj rojstni dan v prelepem mesecu maju). Sicer pa dobre medčloveške odnose v službi in privatno. Naj dobri prijatelji postanejo še boljši in naj tisti, ki to v resnici nikoli niso bili pozabijo na nas in nas pustijo pri miru. Dragi Božiček, želim si zdrave otroke, ljubečega moža, romantičnih večerov v dvoje, dobro plačo in prijazne sodelavce v službi. Manj razprtij z mojo mamo, več preživetega časa z mojo sestro. Brezskrbne dni ob obali, Novo leto pa da preživimo v Hiši Franko z Ivo in Albinom. Veliko sonca in dežja le toliko, da bo Zemlja še vedno zelena. Naj kriza odide, naj se vrne optimizem. Naj bodo ušeska našega Lumpacija zdrava. Pa da Bučka začne kakati na kahlico, da vsaj malo prihranim pri plenicah. Čas za bloganje in veliko konstruktivnih komentarjev. In pusti mi mi prostor za vsaj še eno željo mesečno, za vse želje, ki se mi porodijo tekom leta. Za danes pa, da me od živcev in skrbi okoli zdravja otrok, preneha boleti trebuh in da si z možem po teh dneh bolezni in napetosti v naši družini uspeva pripraviti romantičen večer in si vzeti malo časa zase.

Hvala.

p.s. morda bi letos lahko dobila kakšno Marc Jacobs torbico? Samo ideja…

p.p.s. pa še enkrat hvala, ker si mi pri Matildi prinesel tako lepo knjigo. Zdaj rabim le še čas, da jo preberem…

Bon anniversaire Shopping Girl!

Monday, December 7th, 2009

birthday cake6Danes praznujem eno leto. Oh, kako mlada sem še…. Eno leto od prvega zapisa na blogu, namreč. Začelo se je z velikim trebuhom, recesijo in nočnim nespanjem in željo po tem, da zavpijem in napišem kar mi leži na duši. Kaj mi je ležalo na duši si lahko preberete tukaj. In nekaj dni za tem si nisem mogla kaj, da ne bi rekla besedo ali dve na modno temo in zapravljanja pri Hrvaticah. Kot se je pravilno izkazalo, jim Ivo namreč ni uspel ukrasti Božiča.

Ker pravijo, da je najlepše dati darilo bom tokrat obdarila vse, ki vam uspe pustiti (ali ste že pustili) komentar na enega od treh blogov. Na prva dva zgoraj omenjena ali na prezadnjega. Zato, kar začnite pošiljati svoje lepe naslove na sara@izpovedizapravljivke.com.

color_riche_shine_gelee2Obiskala me je namreč dobra vila in mi podarila 30 kosov L’Oreal Color Riche Shine Gelee z matičnim mlečkom. Kaj je lepšega kot v teh decembrskih časih imeti ustnice, ki so zavarovane z matičnim mlečkom in karite maslom. Ker pa je tudi barva pomembna, boste lahko v teh prazničnih časih, polnih poljubljanja in objemanja, pustile na licih in belih moških srajcah tudi svoj podpis. Cmok. Cmok. Ali kot pravijo bratje Hrvatje: Pusa, pusa!

Želim, želim… pismo Božičku (1.del)

Sunday, December 6th, 2009

xmas3Dragi Božiček,

malo sem preverila kaj sem ti pisala lansko leto in sem ugotovila, da me nisi čisto pustil na cedilu.

Na področju svetovnega miru in čistega okolja si sicer spet popolnoma “popušil”. Ne zameri mi za tako direkten pristop, ampak res bi se lahko malo bolj potrudil. Otroci so še vedno lačni, zdaj ne več samo tisti v Ruandi, nekateri tudi v Sloveniji. In na sploh se nekaterim nič lepo ne godi. Odkar po svetu hodijo Frizli in nore mame, boš moral malo več proračuna nameniti svojemu ministrstvu za otroška življenja. Pa tudi ministrstvu za vse nemočne, bolane in nesrečne.

Ne vem zakaj vedno poslušaš tajkune, da jim odnašaš riti in ne končajo po zaporih? Mislim, da boš moral zamenjati ministra za pravičnost. Trenutni zgleda ne opravlja svojega dela kot je treba.

Ministrstvo za zaposlovanje in recesijska vprašanja. Katastrofa! Naj ti bo letošnji Božič vzpodbuda, da na tem področju marsikaj spremeniš. Ljudje brez sanj so ljudje brez življenja v sebi. Misli na to!

Pri mojih osebnih željah si bil približno 50% prijazen. Ampak, če je za opravljen izpit na faksu treba 50%, potem si zdelal, naj ti bo. Ker pri prvem delu si zagotovo padel na izpitu in bo treba zato v 2010 malo bolj zavihati rokave.

Letos bom z željami začela malo drugače. In sicer z ljudmi, ki jih imam rada. Ker nam sanj ne more vzeti nihče, mi ne zameri, če bodo nekatere želje zares visoko leteče.

Naj začnem z Lumpacijem Vagabundom in Bučko. Naj bosta zdrava, ljubljena z vseh strani in srečna. Za ostale njune želje bomo poskrbeli mi odrasli smrtniki, don’t you worry, tukaj ti dam prosto.

Mojemu možu prinesi zdravje, srečo in ljubezen z mojo tečno malenkostjo in najinima škratoma. Sicer pa poslovni uspeh, čas za fitness, Apple aj-dont-nou-vot (beri kar bo Steve J dal novega na trg in se meni še sanja ne kaj to je) ter vso mogočo fotografsko opremo, ki si jo želi. Pa čim manj idiotov mu pošlji na pot in čim več ljudi, ki mislijo to kar govorijo in stojijo za tem kar rečejo.

xmas2Moji mami želim, da jo ščitnica ne bi več zezala in da bi se jo zdravje držalo kot senca lepega sončnega dne. Sicer pa pridne vnuke, razumevajoči in potrpežljivi hčerki, moža, ki jo nosi po rokah (pa ne zato, ker mu kuha kosilo, ampak iz čiste ljubezni, ki traja že skoraj 40 let). Sicer pa novi Ford Ka (ali podoben mali kjut avto), kakšno potovanje ali dva v eksotične kraje, stabilno penzijo, tu pa tam kak lep kos obleke, 7 parov čevljev in nov parfum (zdaj je vrgla oko na Dolce&Gabbana Light Blue).

Mojemu očetu želim seveda zdravje in duševni mir. Še en tak, ki rabi čim manj idiotov na poti in več onih, ki resno mislijo. Sicer pa čim več složnih trenutkov s turbo nano (alias mojo mamo). Miren spanec ponoči in prijetne vikende na kavču ob gledanju vseh športov od A do Ž. Naj naši športniki zmagujejo, ker to ga naredi res srečnega. Od materialnih želja (razen tisto, kar sem mu že kupila jaz) nimam pojma kaj si želi. Jaz bi mu zagotovo privoščila lepe srajce, puloverje, topel šal, kapo in rokavice. Pa na kupe dobrih knjig in naročnino na Mladino, Globus in Nacional.

Moji eni in edini ter seveda edinstveni sestri želim ZDRAVJE z velikimi črkami. Naj se ji NIČ, ampak NIČ topogledno ne zgodi, ker bi te drugače jaz, dragi Božiček, lastnoročno zadavila in prav vseeno mi je, če potem otroci ne bi dobil svojih daril. In tale grožnja po davljenju ostaja za večno, tako da le glej, da boš vsako leto poskrbel zanjo. Sicer pa ji želim, da se s svojim partnerjem skupaj odločita ali želita še enega otroka in potem naj jima rata 100%. Recimo na kakšnem eksotičnem potovanju v dvoje. Službeno… karkoli bo sama želela, ker po vseh teh letih še vedno ne vem kaj pravzaprav dela (God forgive me, ampak v meni ni niti malo inžinirske žilice).

Moji teti želim, da bi imela MIR. Pred sosedi in “sostanovalci” (zdravje in sreča ter malo več eurov na računu so splošna želja, ki velja za vse, ne bom se ponavljala, ker sem že dolgočasna). Pa super kofetkanja, iskrene prijateljice (ker tele stare tetke znajo bit včasih prave pijavke in moja teta, dobra duša, se jim preveč pusti… joj, jaz sem mislila, da enkrat ko končamo srednjo šolo babe nehamo biti zlobne… I guess I was wrong).

Mojemu stricu tudi želim zdravje. Z veliko začetnico. Naj najde zdravnika, ki bo zares pogruntal od česa mu tako hitro razbija srce. Pa naj se izkaže za neproblematično. Sicer pa mu želim da bi s svojo partnerico uživala vsak dan, se prenašala z ljubkimi cinizmi kot do sedaj in nas kdaj tudi obiskala. Teh naključnih srečanj v Lleclercu je na žalost mnogo premalo.

Moji sestrični Evelini želim, da v tem letu dobi trenutek razsvetljenja v stilu “make or break” za trenutno vezo. Naj se jima zgodi otrok ali pa naj končno razsvetlenje pride v obliki kakšne nove priložnosti v življenju (na ljubezenskem področju seveda). Naj jo vodi moto: ženske (sploh take fejst punce kot je ona) morajo njihovi moški nositi po rokah, drugače jih niso vredni. V službi ji želim manj stresa. In želim ji… modni pobeg z mano v Pariz (ah daj no, kaj pa lahko tudi zase prosim, ne?).

xmas4Naj svoj del familije zaključim z otroci; mojim nečakom, mrzlo nečakinjo in moževo nečakinjo. Vsem želim,da odkrijejo skrivnost zdrave hrane. Naj pričnejo jesti zelenjavo in sadje, naj doumejo, da je čokolada samo za krpanje duševne bolečine (ki je oni seveda nikakor ne smejo poznati v svojih mladih letih). Mrzli nečakinji želim tudi toplejše odnose doma.

Moževi mami, naši zlati babi, želim prijetne večere in še bolj zabavne dneve (ker upam, da jih bo v polnem zdravju kar nekaj preživela v družbi Bučke medtem, ko bom jaz z novim letom spet krenila v službo, smrk…). Dobre knjige, ljubka potovanja, sprehode v naravo, veliko gob v sezoni (pa naj se najde kakšna angelska rokica, da jih namesto nje očisti). In prijetne pogovore. Pozitivno energijo. Pa gibčno roko, ki nam bo spekla veliko pehtranovih potic. Mjam, mjam, mjam.

Mali Mi želim, želim… stanovanje! Lepo prijetno, tako kjer se v vsakem kotu skrivajo dobre vile in škrati. Polno svetlobe in soja svečk ob večerih. Prijetno glasbo, toplo dekico in čajčkanje pod njo s sorodno dušo. In vsaj dva internetna modna nakupa na mesec. In iskrene prijatelje, take, ki razumejo kaj pomeni prijateljstvo.

Đorđiju želim dober biznis, dobro bejbo in dobro banko. Uf, this was easy.

Od širše familije k prijateljem… pa poglejmo.

Karmenciti želim, da spozna princa v temno modrem Volvo karavanu, ki ga bosta hitro napolnila s svojimi potomci. Ker prave princese nikoli ne mažejo svojih rok, ji želim, da tudi malo “oladi” v službi in dojame, da le-ta ni bistvo njenega življena. Stop and smell the roses, dear! (pa še zame… shopping v Parizu tudi za naju… ali pa New York, kaj praviš?)

Natki moji želim veliko zdravja. Njej osebno ter vsej njeni družini. Pa da bi njena ljubezen še vedno tako cvetela in da bi cvetel tudi njun biznis. Naj jima v žakelj pade čim več sfinanciranih projektov in naj srečno potujejo zdaj decembra po Avstraliji! Ne povozite kenguruja!

Serge… dober biznis tudi zanjo. Pa tudi enga takega “husband material” princa. V kakšnem avtu naj se pripelje naj odloči sama. Sicer pa malo več časa, da se bova družili ob kakšnem martiniju ali na večerji v Cubu.

Stanetu in njegovi prečudoviti Biljani želim da dvojec postane trojec. In Maldive. Znajo biti odločilni pri sestavi trojca.

Saškotu želim na gore dizajnrskih oblek in mesečna potovanja v New York in Pariz. Smučanje v St. Antonu in OMG… vse kar mu poželi srce (s polnim bančnim računom seveda). Pa naj se nama businesswise spet kaj križajo poti.

Choice… veliiiiiiiiko uspešnih potovanj. Veliiiiiiiiiiiko toplih trenutkov doma, naj dvoje postane troje ali celo kvadrat (dva komada iz nenada je baje muka, ampak ko gre enkrat najtežje mimo, je potem baje bolj luštno).

Novopečeni Katalonki želim megastične dneve v enem najlepših mest na svetu in mistične noči. The world is not enough for her :)

xmas1Katie dear pa želim, da bi spet delali skupaj (to seveda želim tudi sebi). In da odkrije kako lepa in edinstvena je. Sicer pa have a blast in Jamaica, dear! Take care!

Moji dragi novopečeni zagrebški mamici in njenemu možeku ter njuni lepi Hani pa želim leto crkljanja, dobrega spanja, veselih trenutkov in kličem; ob letu osorej nas čaka Hiša Franko!

Mojčici želim, da iz hiše naredi dom za dva in več…

Tinki potepinki želim veliko ZDRAVJA. In napolni jo s pozitivno energijo, ki jo tako nesebično razdaja med nas. In dober biznis, it goes without saying.

Princesi Jasminki pa želim predvsem zdrave otroke in veliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiko dobre kozmetike in da bi večkrat tekali gor in dol po štengah na martini, medtem ko pamžki spančkajo.

Dr. A pa želim odlično kroženje, odlično ljubezen in naj nas nikar ne pozabi, ker bi Lumpaciju Vagabundu kar počilo srce.

V mojem življenju dragi Božiček je še veliko ljudi, ki tukaj niso našli prav svojega odstavka. To so ljudje, ki so mi leto 2009 naredili veliko bolj simpatično in zabavno. Morda samo s pogledom polnim sočutja, ko so mi SPET zboleli otroci. Ali pa s prijetnim klepetom ali pa samo s komentarjem na blogu. Zeko, Ksenija, Jelena, Natacha, Sanja, Niki, Petra, Pika, Matilda, Uroš & Urša, vse Tine in Ane in še in še bi lahko naštevala. Za njih pripravi paket dobrih starih klasikov: srečo, zdravje, ljubezen in eure na bančnih računih (pa naj sami izpolnjujejo svoje želje).

Za konec pa… naj se zgodi že tisti čudež na Japljevi! Zato prav vsi, gremo na bowling 28. januarja! Jupi!

p.s. boli me križ… ali lahko tole s križem zrihtava v 2010?

p.p.s. ne misli, da ti letos ne bom pisala tudi v mojem imenu…

Strass et paillettes

Sunday, November 29th, 2009

December se modno vsako leto ujema v vsaj eni stvari. Četudi celo leto niti slišale ne boste za bleščice in diamantke, vam v decembru zagotovo vse ženske revije ponujajo celo goro oblek in modnih dodatkov, ki spominjajo na božično drevesce. Naj živi luč v temi!

Draga decembrska modna policija pokorno javljam, da sem osebno letos že izpolnila to decembrsko dolžnost in si v H & M kupila topek pudrasto roza barve (sorry mala koala, spet je vse roza!) z bleščicami. Strošek 14,95 eura. Triiing! So that’s done.

h&m top

Ne vem tudi kako jim uspe, ampak vsako leto me v revijah nakurijo tudi, da bi si kupila nekaj od sledečega:

Swarovski/Philips USB ključ Heartbeat

(na netu sem ga v Swarovski e trgovini našla znižanega iz 150 na 75 eurov in glej ga šmenta, obljubljajo da za nakup od 75 eurov dalje stvari pošljejo brezplačno, zgleda, da tudi v Slovenijo)

usb

Dior Cristal Boreal lip gloss za 67 eurov

dior lip1

Oh Santa dear, I was really a good girl this year (Halo? Ali me slišiš? Pa nič…)

Izgleda, da si na vsak način želim nekaj obesiti okoli vratu. Don’t get me wrong!

H&M lip

Vidim, da sicer H & M še nima USB ključev, lip gloss pa lahko dobite v obliki disco krogle že za borih 2,95 eura (in seveda jaz si kljub temu želim Diorjevega).

Naj živijo decembrske skušnjave!

Božično sanjarjenje

Tuesday, November 24th, 2009

Joj kako bi nekam odšla pa ne morem. Nimamo denarja, otroci so premajhni, ampak dovolite mi da sanjarim.

December je lahko prav krasen mesec za oddih.

Tole je moj top 5 izbor:

NEW YORK

Za začetek, lahko hitro odletimo v New York in tako ujamemo petkove Black Friday popuste… v četrtek je namreč Thanksgiving potem pa shoooooooopping. Obožujem Američane, čisto vsako priložnost izkoristijo za shopping in popuste. Materinski dan, dan dedkov, dan veteranov… you name it.

NY Xmas

Kam, kam, kam v New Yorku? SoHo. Bryant Park. Apple Store. 5th Avenue in okolica. Central Park. Muzeji, vsi po vrsti. Barnes & Noble. Gap. Banana Republic. Ann Taylor Loft. Smrekica in drsanje pred Rockefeller Centrom. Starbucks. Sushi Samba. Meatpacking district. Spice Market. OMG! What not to see?!?!? Where not to be?!?!?

PARIZ

Pariz, what else? Klasika. Champs Elysees v lučkah. Izložbe Printemps in Galeries Lafayettes. Skoraj vsaka restavracija. St. Germain des Pres. Rue Monge, Marais…. iiiiiiii. Brunch v Le Pain Quotidian. Ah…

Galeries Lafayettes Xmas

BOŽIČNI SEJEM PRI AVSTRIJCIH

Dunaj ali vsaj Graz. Kralji božične dekoracije in božičnih sejmov so zagotovo Avstrijci. To catch the Xmas spirit!

Graz Xmas

SMUČANJE S STILOM

Smučanje v St. Antonu. Ljubko mestece, kjer lahko tudi po fensišmensi smuki po belih strminah še kaj počnete. Predlagam da se do Zuricha zapeljete z avionom in si mimogrede ogledate tudi to mesctece, ki se lahko mirno kosa z avstrijskimi v božičnem času.

Zurich Xmas

OBISK BOŽIČKA

Finska. Rovaniemi. K Božičku. Bila, videla, why not again? Morda nekoč z otroci.

Rovaniemi

Sicer pa bi šla… nekam, kjer še nisem bila. Morda Kopenhagen? Oslo? Sindey? Maldivi? Kaj predlagate? Kaj pa vaših Top 5 božičnih sanjarjenj?

Flirt ali pihanje na dušo

Wednesday, November 18th, 2009

Ko sem prebrala knjigo o Francozinjah – Dve šminki in ljubimec – me prazaprav ni presenetilo dejstvo, da Francozinje nimajo ženskih prijateljic s katerimi bi “hengale” na pijački. In to vam lahko iz prve roke tudi potrdim. V vsem času, ki sem ga preživela v Parizu sem dobila samo eno francosko prijateljico, pa še to najverjetneje zato, ker je bil najin okus za moške tako različen, da se nobena od naju zagotovo ne bi zapičila v tipa od ta druge. To je namreč razlog, da naj Francozinje ne bi imele prijateljic. Ker si baje kot za stavo kradejo može, fante, partnerje, you name it.

Francozi so do potankosti “specializirani” za flirtanje (ki seveda ni enako varanju iz prvega odstavka). In roko na srce, svaka jim čast. Osebno sem mnenja, da flirt, za katerega je jasno, da ne vodi nikamor (ker če bi, potem bi izgubil ves svoj šarm) ohranja človeka pri življenju. Lets face it, lepo je, če vas obožuje vaš mož, vam piha na dušo, ampak njega ste videle že v vseh izdajah, on pa tudi vas. Tako je ljubezen sicer – ment to be, ampak flirt mora kljub temu biti.

To, da naj pravi kakovosten flirt ne bi vodil nikamor je moja sveta resnica. Sicer nisem našla potrditve v kakšnem slovarju da beseda flirt izhaja iz a francoske besede ”flater” (v uradni slovenščini: laskati) kar bi lahko prevedli kot “pihati na dušo”. Pihanje na dušo ali laskanje pa na splošno dviguje človekovo samopodobo. Ko se take stvari zapletejo v kakšne resnejše zadeve, če se rušijo veze in družine, nima več nobenega smisla. Vaša samopodoba gre adijo mare, ne pa da bi vam jo kdo dvignil.

Skratka, meni osebno zelo paše, da mi kdo od časa do časa popiha na dušo. Več kot imam let, bolj fino se mi zdi, da še kakšen predstavnik moškega spola najde na meni kakšno občudovanja vredno stvar, nato svoje občudovanje obesedi in mi “popiha na dušo”. Saj veste v stilu “koliko si stara? Neeeeeeee, nikoli ne bi rekel… bla, bla, bla” Ali pa “krasno postavo imaš, ne morem verjeti da si rodila dva otroka”. Pa še kaj o vašem intelektu in vaši čutnosti. Roko na srce, to zagotovo paše vsaki.

Večina flirtov je nepričakovanih. Pridejo in gredo. Lahko trajajo tudi vse življenje (beri imate nekoga, ki vam dnevno piha na dušo, ampak take stvari so potem hitro, destruktivne in se končajo s prvim odstavkom tega bloga) ampak resnično mislim, da je njihov smisel ta, da ostajajo nedolžni. Zaradi njih ne boste zapustile svojega dragega. Pravzaprav boste doma samo bolj čutne in polne samozavesti. Ker – še imate “mojo” (beri: modžo) – tudi drugi moški to opazijo. In to je bistvo flirta.

Jaz imam enega, ki ga vedno prav z veseljem pričakujem. Imam sodelavca, ki celo leto z mano sploh ne spregovori besede (saj ne da se tudi kaj pretirano videvava v pisarni), potem pa se rahlo v rožicah vsako leto vsede poleg mene za šank na službeni novoletni zabavi in mi malo popiha na dušo. Kar je po svoje prijetno predvsem zato, ker je na naših novoletnih zabavah tooooooooliko mladih in lepih deklet in tudi on je precej zaželjena roba med njimi. Pa si fant vedno vzame kakšne 15 minut časa in mi pove kaj lepega. Sicer v malo filozofski preobleki vinskih hlapov, ampak saj pravijo “in vino veritas”.

Francozi so angleški flirt obesedili takole: “faire un brin de cour à une femme” – skratka “dvoriti” ŽENSKI. I guess that must be true in France. Vive la France! Sem pa prepričana, da tudi moškim paše, če jim kdo popiha na dušo. Pa naj se najde junak, ki si drzne to zanikati.